Na internetu resda obiskujemo različne spletne strani na različnih domenah, a v resnici nam življenje kroji peterica velikanov. Google, Microsoft, Facebook, Amazon in Apple obvladujejo več, kot smo pripravljeni priznati. Imamo jih na telefonu, večina uporablja njihove operacijske sisteme, internet brez dostopa do njihove infrastrukture je zgolj pogojno uporaben. Pogledali smo, kakšno bi bilo življenje brez njih. Za nestrpne: bistveno težje.
V predinternetni dobi je bila javna ponudba delnic sklepni korak v zorenju podjetja. Pogoji borz za kotacijo so bili strogi, podjetja so morala izkazati dobičkonosnost, trden položaj in jasne načrte za prihodnost. Dandanes se ponavljajo nora leta s preloma tisočletja, ko je več milijard vredno vse, kar diši po internetu in delitveni ekonomiji.
Tezavri ali slovarji sopomenk so že stara orodja, kjer so zapisane bolj ali manj ustrezne sopomenke besed v jeziku. Klasični so nastajali počasi, ob pisanju slovarjev, moderna tehnologija pa omogoča uporabo računalniških jezikovnih modelov, ki funkcijo tezavrov še širijo.
Skoraj nemogoče je danes uporabljati internet, ne da bi ob tem uporabili vsaj kakšno Googlovo storitev ali aplikacijo. Tehnološki gigant ve, kaj iščemo, kod hodimo, kje živimo in kaj si želimo. Veliko informacij mu damo sami, še več pa jih zbere, ne da bi se tega sploh zavedali. Raziskava ameriške univerze Vanderbilt razkriva, da se telefon z Androidom več kot stokrat dnevno pogovarja z Googlovimi strežniki, četudi ga sploh ne uporabljamo.
V zadnjih letih se vse več podjetij loteva gradnje omrežij več sto ali tisoč majhnih satelitov, ki bodo prinesla dostop do interneta na nov način. Namenjena so zlasti odročnim predelom, kamor žične povezave ne sežejo, hkrati pa ne potrebujejo fiksnih satelitskih krožnikov in podobne opreme pri uporabnikih. SpaceX, Iridium, Facebook in OneWeb so največji izmed potencialnih igralcev na novem področju.
Umetno inteligenco, strojno učenje ali digitalno evolucijo pogosto uporabimo, kadar iščemo rešitev problema, ki je z razmislekom in konvencionalnimi algoritmi ne moremo najti – bodisi je preveč spremenljivk bodisi sploh ne vemo, kako se lotiti problema. Tedaj ne poznamo poti do rešitve, poznamo le razmere, ki jim mora ustrezati. Umetna inteligenca bo vedno našla rešitve, ki pa so včasih hudo različne od tega, kar smo želeli. Tudi stroji znajo namreč »goljufati«, če je to v okviru razmer.
Vse spletne strani, vsi podatki »v oblakih«, vse računske zmogljivosti za najem imajo svoje mesto v podatkovnih centrih, ki stojijo po vsem svetu in poganjajo infrastrukturo, brez katere si danes ne predstavljamo več življenja. Postaviti en strežnik res ni huda znanost, povsem drugače pa je poskrbeti za usklajeno delovanje milijonov procesorjev in diskov, ki brnijo v več halah na različnih tektonskih ploščah.
Programi za računalniško podprto načrtovanje (CAD) so običajno obsežni in strašljivi kosi programske opreme, ki imajo visoko bariero pred začetkom uporabe, saj zahtevajo veliko izkušenj in znanja. Povrhu tega niso niti poceni. Zato smo si ogledali njihovo nasprotje – Autodeskov Tinkercad je brezplačen, deluje v brskalniku in je namenjen šolarjem.
Od nekdaj je bila potreba po enostavnem, ponavljajočem se, dolgočasnem delu. Razmah tehnologije, računalništva in interneta tega ni v celoti odpravil. Nasprotno, ponekod je poskrbel za nove primere. Je pa internetna globalizacija ceno takega dela sklestila na absolutni minimum, ker si danes konkurirajo ljudje z vsega sveta. Za uro prepisovanja za OCR slabo berljivega besedila se zasluži deset centov. Toda poznamo tudi spodbudne zgodbe o tem, kako moderna tehnologija dviguje življenjski standard najrevnejših.
V navodilih za uporabo Applovih telefonov iPhone je zapisano, da jih lahko poškoduje izpostavljanje okolju z visoko koncentracijo industrijskih kemikalij ali pa večjim količinam utekočinjenih plinov, ki hitro hlapijo, na primer heliju. Opozorilo se ne nanaša zgolj na jedke kemikalije, saj telefone resnično onesposobijo že sorazmerno nizke koncentracije helija. Razlog so nove mikrostrukture, ki so nadomestile kvarčne kristale.
