Charles Babbage je eden tistih znanstvenikov in izumiteljev, ob katerih navadni ljudje le ravnodušno ugotavljajo, da je ločnica med genijem in norcem zelo tanka. Njegove zamisli so bile tako napredne, da se še danes zdijo neverjetne. A ta neverjetnost je terjala davek – v tedanjem času so bile praktično neuresničljive.
Video igre danes igramo na osebnih računalnikih, konzolah in pametnih telefonih. Večinoma na slednjih. Vsem je skupno to, da so to »računalniške« igre, ki so v osnovi popolnoma drugačne od namiznih iger. Ob nastanku so popolnoma spremenile igralne navade posameznikov in celotnih družin. Da o industriji, ki je zrasla na njih, niti ne govorimo.
Davno preden sta zavladali elektrika in elektronika, je bil svet odvisen od praviloma preprostih in okornih mehanskih naprav.
V zadnjem delu triptiha o zgodovini telenaprav si bomo ogledali rojstvo in razvoj televizije, pri čemer je pomemben tudi prispevek Slovencev. Obenem se pregled sklada z nedavnim jubilejem – 90. obletnico prve demonstracije delujoče televizijske naprave.
Predati sodoben fotoaparat nekomu, ki se navdušuje nad zgodovinskim tehničnim razvojem izpred sto let, je tako, kot bi jamskemu človeku predali sodoben avtomobil – ne ravno pametno početje. A po desetletju ali dveh vsakodnevnega bombardiranja z novimi tehničnimi izdelki je v nas, ki smo rojeni v socializmu in smo še vedno precej skeptični, če v trgovini zagledamo kaj več kot eno sorto toaletnega papirja, dozorelo spoznanje, da tudi široka izbira ni ravno blaginja. Zato tole ne bo običajen preizkus, temveč srečanje fotografskega metuzalema s sodobnostjo.
Izum električnega telegrafa je tlakoval pot bliskovitemu razvoju električnih telekomunikacijskih naprav v drugi polovici 19. stoletja. Tako je na napravah za električni prenos zvoka na daljavo delovalo celo morje bolj ali manj uspešnih izumiteljev in te naprave izboljševalo.
Ena poglavitnih težav s sodobnimi elektronskimi napravami je ta, da potrebujejo napajanje, to pa potegne za seboj celo vrsto bolj ali še bolj prepletenih kablov. Nekateri se trudijo in kable umetelno spletajo, a večina na koncu podleže stihiji. Nekateri pa raje kombinirajo razne naprave, da bi zmanjšali preplet kablov ali pa naprave namestili tam, kjer jih uporabniki potrebujejo.
Današnje sodobne elektronske komunikacije so povečini novejšega datuma, še najstarejša – elektronska pošta in mobilni telefon – imata le dobrih štirideset let. A njuni predniki so precej starejši. Tokrat si bomo ogledali zgodovino nekaterih tehnologij, ki so nedolgo tega vladale svetu ali vsaj informacijskemu delu sveta.
Pred dobrim desetletjem je Google ob koncu leta prvič pripravil Zeitgeist, letni pregled najbolj priljubljenih iskalnih pojmov, pri čemer se je osredotočal na različne fenomene, ki so iskanje pognali v višave. Podobno danes počnejo tudi pornografske spletne strani.
Tehnologija pride v zrela leta, ko jo praviloma menjate šele takrat, ko dokončno odpove ali pa je popravilo dražje od nove. Praviloma po kakem desetletju, tako kot pralni stroj, hladilnik ali sesalec. In tudi računalniki počasi prehajajo v zrelo dobo, saj tudi več let stari še vedno spodobno delujejo. Če pa jim zamenjate drobovje in namesto vrtečega diska vgradite SSD ter malo povečate pomnilnik, bo računalnik dober še za nekaj let. In moškim v zrelih letih tak počasnejši ritem pride kar prav, saj na računalnike gledamo kot na ljube hlače. Četudi je tu ali tam kaka luknja, nam je tista krpa blaga prirasla k srcu (oziroma k drugemu delu telesa). A tudi najhitrejše računalnike počasi preobložimo s slikami, glasbo in filmi, da je odhod v trgovino neizbežen.
