Več nedavnih novic meče slabo luč na zasebnost v spletu. Poleg pomembnih kriminalnih zgodb in vladnega vohljanja odmevajo tudi nesrečne intimne zgodbe. Senzacionalne novice sicer kratkotrajno prodajo prgišče izvodov več, a internet obenem neupravičeno očrnijo kot leglo vsega zla. Toda le korak ali dva stran najdemo tudi precej vzpodbudnih in celo zabavnih zgodb.
V petdesetih in šestdesetih letih, ko so raziskovalne inštitute polnili vedno hitrejši računalniki, so se hitro kopičile količine ustvarjenih podatkov. Izdelovalci računalnikov so zato povečevali zmogljivosti za shranjevanje podatkov, toda načini, ki so bili v rabi prej, so bili bodisi dragi in okorni, kot na primer trdi diski, ali zastareli, kot luknjane kartice in trakovi.
Žepna računala so nedvomno najboljši prijatelji inženirjev. Vsaj bili so. Te čudežne škatlice so pred desetletji omogočile izjemen preskok, z njimi so številni inženirji začeli premetavanje številk izrabljati v svojo korist. A dandanes je blišča kalkulatorjev ostalo bore malo, saj lahko tudi nekoliko boljše kupite v lokalni špeceriji za ceno kavice ali dveh.
Kompaktni diski (CDji ali, tudi, zgoščenke), zadnji mehanski nosilci zvoka, počasi tonejo v zgodovino. Večina glasbe se danes pokupi v elektronski obliki, shranjene nekje v oblaku, predvajalniki CDjev pa so že dolgo tega izgubili svojo tehniško napredno draž in večina najnovejših računalnikov sploh nima več reže za CDje in njihove računalniške sorodnike.
Dvigniti se visoko pod nebo, je starodavna človeška želja, zato mladeniči in tudi kaka mladenka sanjarijo o tem, da bodo nekoč postali piloti. A ker vsi ne moremo voditi pravih letal, se nekateri zadovoljijo z modelnimi letali.
Basic je programski jezik, ki je v sedem- in osemdesetih osvojil svet ter marsikateremu takratnemu mladeniču omogočil hiter skok v svet računalništva. Takratna kombinacija programske in strojne opreme prvih domačih/osebnih računalnikov je ponujala izjemne možnosti razvoja idej, ki je računalništvo izstrelilo v povsem nove orbite, pri čemer je Basic igral pomembno vlogo.
Piše se leto 2015 in če bi smeli verjeti Holywoodskim spektaklom izpred treh desetletij, bi se morali sedaj najstniki naokoli preganjati na lebdeči rolki, kot se je Michael J Fox v filmu Nazaj v prihodnost 2. A kaže, da so filmarji ob napovedovanju prihodnosti vsaj tako zmotljivi kakor pravi strokovnjaki.
Slovenci imamo izumljanje koles v krvi. Najstarejše najdeno leseno kolo na svetu je iz naših krajev. Janez Puh, ki je konec 19. in v začetku 20. stoletja sestavljal najprej kolesa, nato pa jih opremljal z motorji z notranjim izgorevanjem ter z njimi zaslovel po celotni Avstro-Ogrski, je bil naše gore list. Po njegovih stopinjah hodi Niko Klanjšek, ki v duhu današnjih dni kolesa opremlja z električnimi motorji.
»Ali ste izdelali varnostno kopijo?« je vprašanje, ki ga računalnikarji ponavljamo vedno znova in znova (»Zakaj ne?« je verjetno naslednje na seznamu največkrat zastavljenih), saj je pomembne podatke pametno imeti spravljene na več mestih. Pa ste kdaj pomislili kako bi bilo izdelati varnostno kopijo – interneta?
Izdelovalci pametnih naprav so začeli ponujati začetne nabore izdelkov, ki kupce snubijo k nakupu. Belkinov začetni set Wemo je prav tak, saj ponuja povezovalnik Link in dve krmiljeni sijalki, ki imata svetilnost 800 lumnov, kar nekako ustreza 55–60 starim vatom.
