Je Uber res tako über
Uber je v zadnjih letih postal prototip moderne delitvene ekonomije (angl. sharing economy).
Uber je v zadnjih letih postal prototip moderne delitvene ekonomije (angl. sharing economy).
V preteklem stoletju je televizija, tako kot desetletja prej radio, v naša domača življenja vnesla precej sprememb. A če smo si želeli ogledati atraktivne vsebine, smo morali program spremljati v živo. Ob predvajanju bolj priljubljenih oddaj, kot je bila v šestdesetih nadaljevanka Mestece Peyton, so mestne ulice kar opustele.
Preskok v novo leto kar kliče po letni bilanci in božično/novoletno zbiranje zamisli za darila je primeren trenutek, da se ozremo na leto, ki se poslavlja, in se zamislimo nad stvarmi in idejami, ki jih je človeška inteligenca pridelala v njem.
Več nedavnih novic meče slabo luč na zasebnost v spletu. Poleg pomembnih kriminalnih zgodb in vladnega vohljanja odmevajo tudi nesrečne intimne zgodbe. Senzacionalne novice sicer kratkotrajno prodajo prgišče izvodov več, a internet obenem neupravičeno očrnijo kot leglo vsega zla. Toda le korak ali dva stran najdemo tudi precej vzpodbudnih in celo zabavnih zgodb.
V petdesetih in šestdesetih letih, ko so raziskovalne inštitute polnili vedno hitrejši računalniki, so se hitro kopičile količine ustvarjenih podatkov. Izdelovalci računalnikov so zato povečevali zmogljivosti za shranjevanje podatkov, toda načini, ki so bili v rabi prej, so bili bodisi dragi in okorni, kot na primer trdi diski, ali zastareli, kot luknjane kartice in trakovi.
Žepna računala so nedvomno najboljši prijatelji inženirjev. Vsaj bili so. Te čudežne škatlice so pred desetletji omogočile izjemen preskok, z njimi so številni inženirji začeli premetavanje številk izrabljati v svojo korist. A dandanes je blišča kalkulatorjev ostalo bore malo, saj lahko tudi nekoliko boljše kupite v lokalni špeceriji za ceno kavice ali dveh.
Kompaktni diski (CDji ali, tudi, zgoščenke), zadnji mehanski nosilci zvoka, počasi tonejo v zgodovino. Večina glasbe se danes pokupi v elektronski obliki, shranjene nekje v oblaku, predvajalniki CDjev pa so že dolgo tega izgubili svojo tehniško napredno draž in večina najnovejših računalnikov sploh nima več reže za CDje in njihove računalniške sorodnike.
Dvigniti se visoko pod nebo, je starodavna človeška želja, zato mladeniči in tudi kaka mladenka sanjarijo o tem, da bodo nekoč postali piloti. A ker vsi ne moremo voditi pravih letal, se nekateri zadovoljijo z modelnimi letali.
Basic je programski jezik, ki je v sedem- in osemdesetih osvojil svet ter marsikateremu takratnemu mladeniču omogočil hiter skok v svet računalništva. Takratna kombinacija programske in strojne opreme prvih domačih/osebnih računalnikov je ponujala izjemne možnosti razvoja idej, ki je računalništvo izstrelilo v povsem nove orbite, pri čemer je Basic igral pomembno vlogo.
Piše se leto 2015 in če bi smeli verjeti Holywoodskim spektaklom izpred treh desetletij, bi se morali sedaj najstniki naokoli preganjati na lebdeči rolki, kot se je Michael J Fox v filmu Nazaj v prihodnost 2. A kaže, da so filmarji ob napovedovanju prihodnosti vsaj tako zmotljivi kakor pravi strokovnjaki.