Canonova dvoštevilska serija digitalnih zrcalno-refleksnih aparatov, torej modeli EOS 50D, 40D itd., je že leta nadvse priljubljena med zahtevnejšimi ljubiteljskimi fotografi, veliko so jo uporabljali tudi profesionalni uporabniki, marsikdaj kot drugo ohišje. Naslednje poglavje v tej zgodbi pa nekoliko pretrga tradicijo. Novi EOS 60D je naslednik modela 50D le po imenu, v duhu oziroma praksi pa gre za aparat nekoliko nižjega ranga.
Brizgalne tiskalnike v Monitorju redno preizkušamo, novi modeli pa nastajajo iz dneva v dan. Tako smo se po dolgem času spet odločili za malce večji pregled trga, ki je še najbolj zanimiv za domače uporabnike oziroma vse, ki potrebujejo kakovosten barvni izpis.
Izdelovalci elektronike in računalniške zunanje opreme dobesedno padajo drug čez drugega z napovedmi in predstavitvami novih tabličnih računalnikov. Vsi se po tihem trudijo ujeti Apple in njegovega iPada, borijo pa se večinoma le med seboj. Zadnji v tej vojni je Viewsonic, ki pa ima tudi v rokavu svojega asa.
Archos je francosko podjetje, ki se je do zdaj največ ukvarjalo s prenosnimi večpredstavnimi predvajalniki. Zadnje čase pa so se odločno spustili na področje tabličnih računalnikov, že pred prihodom iPada so ponujali nekaj tovrstnih rešitev.
V tokratnih nenehnih preizkusih imamo zopet nekaj zanimivih fotoaparatov, najbolj pa izstopata Canonov Powershot SX30 IS in Olympusov SP-800UZ. Gre za aparata, katerih glavna prodajna prednost je zelo velik razpon goriščnic - superzum aparata, torej. Olympus se hvali s trideset-, Canon pa kar s petintridesetkratnim zumom. Aparati z večjimi goriščnicami so sicer kar uspešna tržna niša, a ta nova generacija preveč očitno pretirava, nekako tako, kot so izdelovalci pretiravali z ločljivostjo tipal (v megapikslih).
Nikonov novi Coolpix S5100 zelo lepo kaže na napredek, ki so ga v zadnjem letu ali dveh naredili žepni digitalni fotoaparati. Gre za majhen, lično oblikovan izdelek (kot se spodobni za aparat iz serije "style"), ki je na voljo v različnih barvah, ponuja pa presenetljivo veliko po zelo solidni ceni. Ohišje je tanko, a kakovostno, tipke so povsem klasično razporejene in ponujajo dovolj dober občutek.
Kadarkoli se je v zadnjih nekaj letih govorilo o zmogljivih kompaktnih digitalnih fotoaparatih, je beseda prej ali slej nanesla na Canonovo serijo G. Šlo je za aparate, ki so na splošno veljali za kompaktni, če ne že kar žepni nadomestek za modele DSLR. Modeli G so ponujali dobro kakovost slike, silno robustna ohišja, profesionalne funkcije in odličen dostop do njih. Končno pa se je še kak drug izdelovalec odločil, da želi kos te pogače; tako smo dobili v roke Nikonov odgovor, model P7000.
Večopravilni laserski tiskalniki so načeloma domena večjih pisarn, a kar nekaj je tudi takih, ki so namenjeni majhnim, če ne celo domačim pisarnam. Tak je tudi Laserjet M1132MFP, ki v dokaj kompaktnem paketu in po dokaj nizki ceni prinaša poleg laserskega tiskalnika še kopirni stroj ter optični barvni bralnik (ni pa faksa). Naprava je pravokotne, škatlaste oblike, ohišje pa je iz kakovostne črne plastike. Na levi je majhen zaslon stanja in nekaj funkcijskih tipk, tako zaslon kot tipke so na konzoli, ki jo lahko nagnemo navzgor.
Hpjev novi tiskalnik, model P1606DN, lepo kaže trend padanja cen oziroma filtriranje zmogljivosti vse nižje na cenovnih lestvicah. Gre za tiskalnik, namenjen manjšim pisarnam ali pa zahtevnejšim domačim uporabnikom, ki vključuje kar nekaj uporabnih dodatkov, ki smo jih večinoma vajeni šele pri dražjih modelih.
Hpjevi majhni laserski tiskalniki so že nekaj časa preproste in cenovno ugodne naprave. Taka ostajata tudi modela P1102 in P1102W. Oblikovanje je že nekaj let stalnica, oblika teh tiskalnikov se ni spremenila že kar nekaj let, čeprav so se oznake (in zmogljivosti) menjavale. Še vedno gre za lične majhne škatle, kjer je P1102W črne, P1102 pa bele barve. Sicer gre za popolnoma enak tiskalnik, s tem da ima model s črko 'W' v imenu vgrajen še brezžični omrežni vmesnik, oba pa imata seveda tudi vmesnik USB.
