Spodnji zapis je posebna različica sicer običajnega okvirja Zlati monitor. Taka, kot smo jo v Monitorju že večkrat objavili in ki je tudi tokrat nastala izpod tipkovnice našega Anžeta Tomića, ki na taka in podobna vprašanja redno odgovarja tudi v svojem zasebnem življenju: »Kateri telefon naj kupim, Anže?«
Huaweijeva najnovejša igrača na tržišču vrhunskih telefonov spet sliši na ime Mate Pro, tokrat s številko 40. In res gre za vrhunski telefon, kot smo za serijo Mate vedno znali povedati. Toda ...
Pregled telefonov v najvišjem cenovnem razredu je bil na začetku pohoda »žepnih računalnikov« težka naloga, saj so bile razlike med telefoni velike. Proizvajalci so se še lovili s količino pomnilnika, tipom zaslona, z ločljivostjo, s količino shrambe, še procesorje so včasih izbirali, saj ni bilo samoumevno, da bodo vsi imeli čisto zadnjo izvedenko Snapdragona. Potem pa je prišlo obdobje, ko se je vse skupaj umirilo.
OnePlus je podznamka kitajskega podjetja BBK, ki ima v lasti še Realme, Vivo ter Oppo. Te tri blagovne znamke so v neposredni konkurenci s Xiaomijem in bolj kot ne kopirajo iOS/Samsung/Huawei, OnePlus pa so vzpostavili zato, da bi na trg prodrli s telefoni za zanesenjake. Pač za ljudi, ki pišemo in beremo (tudi) Monitor. Njihov poslovni model je bil do nedavnega: naprava z dobrimi specifikacijami za bolj zmerno ceno. Letos, ko so izdali One Plus 9 in 9 Pro, so prvič konkretno zajadrali v vode naprav z zelo dobrimi specifikacijami za konkretno ceno.
Zmagovalec našega nedavnega preizkusa cenejših telefonov Realme 7 Pro je izstopal predvsem zato, ker je za 300 evrov dostavil komponente, ki jih konkurenca enostavno ni imela ali pa je imela slabše. OLED-zaslon (ki se osvežuje s 60 GHz), stereo zvočnika, 128 GB shrambe, baterija 4.500 mAh in Snapdragon 732G s 6 GB pomnilnika so zelo, zelo dobra kupčija v tem cenovnem razredu.
V prepogljivih telefonih je prihodnost, pravijo. O njih »razmišljajo« bolj ali manj vsi proizvajalci, zares izdelujeta pa jih le dva – Samsung in Huawei. V rokah smo imeli drugi poskus slednjega.
Oblikovanje letošnje bere Samsungovih telefonov je spet med boljšimi (lepšimi). Njihova odločitev, da izboklino sistema kamer zlijejo z ohišjem, predstavlja elegantno rešitev za grbe, ki smo jih bili vajeni do zdaj. Pri seriji Galaxy S21 se izboklina zlije z robom telefona, pri tokratnem Galaxy A72 pa je zadnja stranica plastična in se kamere ne poravnajo z robom, a so vseeno ohranili lepši prehod. Rezultat je tako dovolj podoben dražjim sorodnikom, da tudi cenejšim napravam pripada nekaj dobre volje zaradi oblikovanja.
HMD Global, ki zdaj izdeluje Nokia telefone, je sprejel zelo dobro odločitev, ki jih drži pokonci. Nokie so namreč del programa Android One, ki zagotavlja vsaj dve leti varnostnih posodobitev Androida, in na telefonu teče praktično enaka različica tega operacijskega sistema kot na Googlovih Pixlih. V praksi to pomeni manj zmede.
Cenejši telefoni so za uredništvo Monitorja naprave, katerih cene ne presegajo 300 EUR. Ta del tržišča je bil včasih enako raznolik kot boji za prodajo najdražjih naprav. Zadnja leta pa smo priče vse večji konsolidaciji in resnično le navidezni izbiri.
Imamo starejši ali pa »starejši« televizor in smo očarani nad pametjo, ki jo novim modelom omogoča Android TV ... Rešitev? Najnovejši Google Chromecast, ki je hkrati tudi čisto pravi Android TV in še kaj.