Ste kdaj vstopili v res veliko tehnično trgovino, v kateri vas pozdravi cela falanga velikih sodobnih televizorjev? Tam stojijo in vas napadajo, vsak s svojo ceno in goro tehničnih podatkov. Saj so privlačni, a kaj ko so si podobni kot jajce jajcu, katerega izbrati? Kje začeti? Pripravili smo nakupovalni vodnik, s katerim boste strahovlado v prodajalni televizorjev prevzeli vi, kupec.
Ob nakupu novega digitalnega televizorja smo že skoraj v celoti obsojeni na izbiro zaslona s širokokotnim razmerjem stranic 16 : 9, ki ima v filmskem svetu precej prednosti, ob trenutni ponudbi splošnih video vsebin in tv programov pa tudi kup pomanjkljivosti. Ogledali smo si pet najpogostejših razmerij pri slikah in video posnetkih, s katerimi se bodo spopadali novodobni televizorji.
Industrija zabavne, potrošniške elektronike je v zadnjih letih opravila veliko delo, saj so prodajne police trgovin preplavili najrazličnejši izdelki, od velikih digitalnih televizorjev, igralnih konzol, projektorjev ... Predvsem pri izdelkih, namenjenih prikazovanju slike, vlada precejšen nered, še posebej pri videu. Včasih smo poznali le televizor. TV, ki je delal to, kar smo od njega pričakovali - prikazoval dobro sliko. A časi se spreminjajo in danes smo v trgovini soočeni s kopico kratic in številk: SDTV, HDTV, 480i, 480p, 720p, 1080i, 1080p ... Povprečen uporabnik zato dobi občutek, da za osnovno ločevanje teh pojmov potrebuje vsaj pomoč prijatelja, ki je diplomirani inženir tehnične smeri. Pa vendar ni tako.
Morda se sliši ironično, a klasične katodne televizorje je pokopala prav njihova debelina. Tehnologija je namreč trčila ob meje, ko je bila rast teh izdelkov povezana z vrsto neprijetnosti, tudi debelino denarnice. Industrija potrošniške elektronike ni potrebovala prav dolgo, da je našla nadomestno rešitev, celo dve. A zdi se, da bo eden izmed nadomestkov kmalu podlegel - zopet zaradi debeline.
Potrošniška družba je povsem znorela in zapravlja prek vseh razumnih meja. K sreči je omemba recesije nekatere posameznike vsaj začasno spravila k pameti, spet drugi še naprej bezljajo po trgovinah in iščejo velike, večje ter največje popuste - čeprav cene niso nizke. Ugotovili smo, da je tudi v računalništvu, kljub nizkim maržam prodajalcev, možno plačati tri, dobiti pa štiri. Jedra. Nenamerno.
V časih, ko nas gospodarske razmere vse bolj silijo k različnim varčevalnim ukrepom, se zdi, da imajo varčne rešitve kar naenkrat občutno prednost. To velja skoraj za vsa področja, le v računalništvu med izdelovalci še vedno prevladuje boj za gigahertze, število jeder itd. Je potemtakem sploh smiselno predstavljati ne le varčne, temveč ultra varčne rešitve? Seveda je, saj je ekološko računalništvo tako rekoč že pred vrati, le še odpreti jih moramo.
Rdeče-zeleni dvoboj na trgu grafičnih kartic se nadaljuje. Letošnji preizkusi grafičnih kartic so kazali na zanimivo dogajanje v grafičnem svetu, ki ga je v nižjem in srednjem segmentu dobival AMD, v najvišjem pa je z zadnjimi rešitvami kraljevala Nvidia. Tokrat je bil na vrsti za preizkus zgornji srednji razred in rezultat je povsem nepričakovan: bilo je neodločeno.
Pri Nvidii je marketinški oddelek očitno bistveno uspešnejši od razvijalskega, saj so zadnjo v vrsti grafičnih kartic, GeForce GTS 250, ki tokrat zapolnjuje spodnji srednji razred teh izdelkov, privlekli iz naftalina. Gre namreč le za v lepšo embalažo in z novim imenom opremljeno kartico GeForce 9800GTX+, pa še ta ima doooolge korenine. Reciklaža, torej. V časih, ko je razvoj presneto draga reč, imajo takšne poteze vse večji smisel.
Intel ima novega varčneža. Z deklarirano porabo štirih vatov električne energije se uvršča prav na vrh seznama varčnih procesorjev, obenem pa postreže z več kot poldrugim gigahercem računske moči. Seveda smo tudi sami preverili, kako se Intel Atom obnese v praksi.
Izdelovalci računalniških monitorjev so nas začeli razvajati z zasloni na tekoče kristale, ki premorejo vse večje diagonale in ločljivosti. Na tokratni preizkus smo dobili LGjevega 30-palčneža, ki je zaenkrat eden redkih predstavnikov v tem razredu velikanov, pa čeprav smo prve take primere preizkušali že pred leti.
Arhiv
Po kategorijah
Po avtorjih
