Samovozeči avtomobili brez voznika so z novo odločitvijo ameriških oblasti še korak bližje vsakdanji rabi. Ameriška komisija za varnost v prometu NHTSA (National Highway Traffic Safety Administration) je uradno potrdila predlog družbe Google, po katerem računalniški program z elementi umetne inteligence lahko uradno štejejo kot voznika samovozečega vozila.
Wikimedia Foundation je v svojem Blogu predstavila orodje Objective Revision Evaluation Service (ORES), ki bo urednikom prispevkov v Wikipediji pomagalo oceniti koliko so prispevki dejansko vredni zaupanja. Glede na to, da ima Wikipedia vsak dan okoli pol milijona popravkov, med katerimi je ogromno takih, ki z resno vsebino nimajo veliko zveze, se sliši taka strojna pomoč zelo smiselna. ORES sicer temelji na strojnem učenju, pri slednjem pa so mu s pravili seveda pomagali uredniki Wikipedije.
IBM je tik pred začetkom prednovoletne nakupovalne sezone predstavil storitev Watson Trend, ki s pomočjo umetne inteligence napoveduje največje prodajne uspešnice v posameznih skupinah izdelkov. V ozadju je IBM-ov priznani sistem za umetno inteligenco Watson, ki ugotovitve temelji na stalnem prebiranju menda več kot 10.00 različnih virov, med katerimi so pogovori v družabnih omrežjih, forumih, komentarji, ocene v medijih in testi.
Pri španskem gigantu s področja telekomunikacij, podjetju Telefonica, so predstavili tekmovanje, namenjeno mladim, t.i. »start-up« podjetjem. Pri tem pa bo tako podjetja, ki bodo sodelovala, kot tudi samega zmagovalca, izbral računalniški algoritem. Slednji bo sprva v uporabi prihodne leto, ko bodo s tekmovanjem začeli v različnih mestih. Ciljajo na podjetja, ki se ukvarjajo s strojnim učenjem – da bo algoritem, zasnovan na strojnem učenju izbiral najboljša mlada podjetja, ki se ukvarjajo s strojnim učenjem, je seveda zanimivo že samo po sebi.
Naslov se sliši kot iz znanstvene fantastike (Terminator?), vendar se tega menda bojijo zelo ugledna imena iz sveta znanosti. Znanstveniki iz univerze MIT, ekipe okoli računalnika IBM Watson, raziskovalci Microsoft Research in globalnih zvezd, kot sta Richard Hawking in Elon Musk (SpaceX, Tesla) so se namreč podpisali pod odprto pismo s katerim želijo opozoriti na nevarnost, ki nam menda preti v prihodnosti. Obstajala naj bi resna nevarnost, da bo človeštvo v prihodnosti umetno inteligenco razvilo do take mere, da bi jo bilo nemogoče nadzorovati, če bomo to dopustili. Kot primer navajajo samodejno vozeče avtomobile, ki se bi lahko v kriznih primerih samodejno določali, ali je v izogib nesreči bolje zbiti pešca ali kolesarja in samodejno orožje, ki bi se samo odločalo koga in kdaj napasti (pred dvema letoma so strokovnjaki Združenih narodov že pozvali k moratoriju na razvoj tovrstnega orožja).
Googlovi znanstveniki, ki se ukvarjajo s področjem računalniškega vida, so uspeli naredi veliki preskok na področju računalniškega učenja za razpoznavo in opisovanje fotografij. Novi algoritmi obljubljajo, da bodo računalniki znali pravilno razpoznati predmete na fotografijah in jih obenem samodejno opisati v naravnem jeziku.
V Microsoftu že dlje časa razvijajo nov sistem strojnega učenja, poimenovan projekt Adam, ki naj bi pri zaznavanju okolice znal posnemati človeške možgane.
Alan Turing, matematični genij, ki je med drugo svetovno vojno s svojo ekipo v Bletchley parku uspel razvozlati nemški šifrirni mehanizem Enigma (leta 1952 so ga kemično kastrirali, ker je bil homoseksualec, dve leti kasneje pa je naredil samomor), je že leta 1950 definiral, kako odgovoriti na vprašanje ali so računalniki sposobni inteligentnega razmišljanja. Če bi računalnik človeškega sogovornika uspel prepričati, da se pogovarja s človekom, naj bi bil odgovor »da, računalnik je inteligenten«.