Velika Britanija, ki je v zgodovini računalništva pogosto igrala eno glavnih vlog pri vzpostavitvah standardov, je nedavno najavila nov standard, ki bo postavljal temelje za uporabo algoritmov umetne inteligence v javnem in zasebnem sektorju. Cilj standarda je predvsem zagotavljanje transparentnosti pri uporabi algoritmov, s čemer obenem ščitijo pravice posameznikov, postavljajo pa tudi obveznosti za vse člane družbe.
Naslednja generacija standarda Wi-Fi bo sicer predvidoma nared šele okoli leta 2024, vendar že današnji orisi nakazujejo, da bo šlo za pomembno nadgradnjo. Prvi standard Wi-Fi sicer sega že v davno leto 1997, od tedaj pa smo doživeli šest večjih nadgradenj standarda. Zadnja sega v leto 2019, poznamo pa jo pod kratico 802.11ax.
Čedalje večja količina podatkov, ki se pretaka po internetnih povezavah sili proizvajalce v razvoj vse hitrejših omrežnih tehnologij. Organizacije, ki bdijo nad omrežnimi standardi, med njimi predvsem IEEE, se pripravljajo na naslednje različice protokola Ethernet, ki bodo podpirale fantastično hitre prenose. V pripravi je specifikacija za Ethernet s hitrostjo 800 Gbps, pospešeno pa potekajo razprave tudi o različici, ki bo omogočala prenose s hitrostjo kar 1,6 Tbps.
Združenje LTO Consortium je najavilo specifikacijo za novo generacijo tračnih enot imenovano LTO-9, ki omogoča hrambo 50% več podatkov kot generacija LTO-8 in kar 200% več kot pri kasetah LTO-7. Skupno lahko na posamezno kaseto zdaj shranimo do 45 TB podatkov, ob upoštevanju povprečnega stiskalnega razmerja podatkov 2,5:1. Brez uporabe stiskanja lahko na eno kaseto shranimo do 18 TB podatkov.
