Bil je eden izmed peščice prvih, ki so verjeli v osebno računalništvo, tisto za množice. Človek, ki je desetletja združeval visoko tehnologijo, stilno oblikovanje in preprosto uporabniško izkušnjo. Človek, ki je prinesel inovativnost in drugačno razmišljanje, ne glede na področje, s katerim se je ukvarjal. V zadnjem času pa karizmatični vodja skupine, ki je spremenila v zlato skoraj vse, kar je naredila. Odšel je Steve Jobs.
Trgovina App Store ima v katalogu več kot 65.000 aplikacij za iPad. Številka se iz dneva v dan strmo povečuje. Med njimi najdemo pripomočke za delo, izdelke za igro in programe za vse vmes.
Prvi iPhone je priromal na svet brez danes samoumevne spletne trgovine s programi Appstore. Ta je nastala malo kasneje, podporo zanjo pa je prinesel operacijski sistem različice 2.0.1. V njej je noro veliko programov, ki so razmeroma dobro organizirani, tudi iskanje je lepo izvedeno. Je pa tudi res, da se pri takem številu dober program tudi kaj hitro izmuzne očem.
Pametni telefoni lahko danes stanejo tudi 600 evrov in več, obenem pa jih lahko v naročniških paketih dobimo tudi po en evro, seveda z drago dvoletno naročnino. Nekako najmanj, kar bomo morali odšteti za osnovni model, je okoli 200 evrov. Za nekoliko manj zahtevne uporabnike bo tudi tak telefon nižjega razreda popolnoma dovolj.
Programi na pametnih telefonih ponujajo tudi odlično možnost za načrtovanje in spremljanje rekreativnih dejavnosti. Ogledali smo si najboljše za Appleov iPhone in telefone z Androidom.
Se morda spominjate, kako je v filmu Terminator glavni lik videl ljudi okoli sebe? Sproti so se mu izrisovali najrazličnejši podatki in se digitalno dodali čez to, kar je sicer videl (oziroma videla njegova kamera). Tako virtualno nadgrajevanje okolice pa niti ni več tako oddaljeno - zametki so že tu.
Pametni telefoni nam vedno bolj krojijo vsakdanje življenje. Ne samo kot pripomočki za telefoniranje, temveč vse bolj kot pametni terminali za dostop do spleta in pripomočki za vodenje osebnih informacij in družabno mreženje. Ponudba na trgu je silno pestra, število različnih platform pa rekordno za to vrsto izdelkov. Ali so to zlati časi za pametne telefone? Morda. Nekateri namreč menijo, da je še veliko prostora za nadaljnji razvoj.
Nisem avtomatični navdušenec na stvaritvami Jobsovega podjetja. Zadržani odnos izvira iz slabih izkušenj. Konec devetdesetih sem si v navdušenju nad dizajnom kupil iMaca. Tisto sinje modro škatlo. Prodajalci so bili polni entuziazma in zagotovil, kako so komunikacijo s PCji zdaj res uredili, Word je Word, vse deluje, nobenih komplikacij več - a sledilo je travmatično obdobje konverzij, boljših konverzij, še boljših konverzij, odličnih konverzij, spet novih rešitev, ki bodo tokrat enkrat za vselej uredile težave; dokler nisem lepega dne šel po siv PC, ki je res deloval. Nobenih konverzij, nobenega klicanja servisa, poceni kišta, ki pa je vedno delovala. iMaca sem zavil v polivinil, ga dal v ropotarnico in - naključje - ravno prejšnji teden oddal na deponijo. Hudič je s temi ropotarnicami - enkrat v ropotarnici, deset let v ropotarnici.
Med današnjo vsesplošno norijo zaradi najnovejših pametnih telefonov in tabličnih računalnikov navadno ne opazimo še druge vrste mobilne revolucije, ki morda ni toliko v medijskem ospredju, pa bi si to zaslužila. Tista, ki se dogaja z združevanjem računalnikov in avtomobilov. Elektronika v vozilih že vrsto let narekuje tempo razvoja in doživlja neverjeten razvoj, zdaj pa prihajamo v neko novo fazo, ko bodo mobilne internetne storitve zelo pomembne med vožnjo in v povezavi vozilo-lastnik. Za večjo varnost, pa tudi večje udobje.
Mobilni telefoni so se nam razpasli po žepih v trenutku, ko je "nekdo" (Nokia) začel izdelovati modele, ki jim je bilo mogoče namestiti lastna, drugačna zvonenja. Ljudje pač radi svoje igračke obdelujejo, se z njimi igrajo. In tako je tudi danes, ko imamo za telefone stotisoče najrazličnejših programov, ki jih spremenijo v vse drugo kot telefon.
