Fotografski tečaj za telefone

Objavljeno: 29.11.2011 | Avtor: Žiga Četrtič | Kategorija: Dosje | Revija: November 2011 | Teme: foto, iPhone

Pametni telefon je ob nakupu vse prej kot pameten. Bister morda, pamet pa mu je treba še priskrbeti. Kam usmerjati ta visokotehnološki nepopisan list papirja, ki se na naši dlani nebogljeno povezuje na brezžična učilišča širnega sveta, ko ga želimo naučiti, da bi čim bolje izkoristil vgrajeno elektronsko oko za zajemanje dih jemajočih fotografij?

Zgornja poetičnost je morda posledica nabitega ega od vsega artizma, ki smo ga bili deležni in, ki smo ga, o tem smo prepričani, zmožni odslej ustvarjati tudi sami. Nekaj minut brskanja in klikanja po spletnih trgovinah najbolj razširjenih operacijskih sistemov za pametne telefone - Android in iOS - je bilo dovolj, da se vse, kar fotografiramo, spremeni v izjemnost. In v takih trenutkih zanosa je včasih kar slabo, da se nam že po vsakem pritisku sprožilca ponuja gumb "deli v spletu".

Delirij pri nekaterih sicer lahko traja dlje, kot bi si želeli. A nad fotografskimi aplikacijami za mobilne telefone ne gre prehitro obupati ali se nad njimi pretirano zmrdovati. Tudi, če sodimo med fotografsko bolj izobražene, nam lahko pridejo še kako prav.

Kaj nam torej ponujajo te novodobne pogosto celo brezplačne programske dobrine?

Kopica sena

Svoboda in možnost izbire sta res super. Dokler ni izbire toliko, da se v njej nervozni izgubimo. Namesto vas smo tokrat res prebrskali veliko aplikacij in bi lahko na dolgo razpredali o vsaki posebej. A na koncu smo ugotovili, da med nekaterimi ni velikih razlik, spet druge so se nam zdele neuporabne, ponekod pa je bila dovolj že ena večja hiba, da smo jo izpustili. Čeprav bomo morda kateremu od programčkov naredili krivico, bomo opisali le najvplivnejše in po našem okusu najboljše in najzanimivejše izmed opaženih. Opazili pa nismo le tistih, ki se znajdejo prav pri vrhu iskalnikov spletnih trgovin.

Estetika grdega

Približevanje fotografije množicam je pomenilo izdelavo čim cenejših fotoaparatov, ki so najpogosteje izvirali iz takratne Sovjetske zveze. Zniževanje cene pa je s seboj prineslo tudi borno kakovost posnetkov. A ohranjanje spominov je bilo pomembnejše od tehnične dovršenosti in kupcev ni manjkalo. Nekaj let kasneje pa so nove generacije začele odkrivati lepote nedovršenosti in negotovosti fotografiranja. Lomografija, ki je ime dobila po ceneni blagovni znamki fotoaparatov, je začela svoj pohod. In nadaljuje ga v obliki mobilnih aplikacij. Če smo malce zlobni, so nekateri telefoni v primerjavi s fotoaparati res skorajšnji ekvivalent plastičnih fotografskih škatlic z napisi v cirilici. A digitalni šum ni tako vabljiv, zato programčki poskušajo posnemati napake analognih časov.

Instagram sodi med bolj priljubljene fotografske aplikacije za iPhone, saj združuje elemente fotografije, neposrednega sporočanja in družabnih omrežij. Čeprav lahko praktično vsako fotografijo, posneto s telefonom, preprosto delimo v spletu, se nam pri Instagramu Facebook, Twitter, Flickr in še bi lahko naštevali, ponudijo takoj po predvajanem zvoku analognega prožila. Da lastnega omrežja "lomofilov" niti ne omenjamo. Nova prijateljstva namreč sklepamo tudi znotraj Instagramovega omrežja.

Učinke dodajamo po zajemu posnetka, a čeprav so več kot prijetni, se namrdnemo ob pomanjšani ločljivosti končnega izdelka, ki za kaj več kot splet žal ni primerna.

Nizka ločljivost fotografije pa je žal prej pravilo kot izjema. Pudding Camera ima silno ličen in vabljiv vmesnik, kjer so učinki povezani z izbiro fotografskega filma in kamere, a so posnetki žal neostri in pomanjšani na približno 1200 pik po daljši stranici.

Enakih mer so fotografije, posnete z aplikacijo Retro Camera, a le, če smo jo pripravljeni kupiti. Sicer nas morajo zopet zadovoljiti še dodatno pomanjšani posnetki. Je pa zato "starinska kamera" zanimiva zaradi nezapletenega in očem prijetnega vmesnika, ki nam ponuja le izbiro med petimi fotoaparati, ki se od posnetka do posnetka obnašajo nekoliko samosvoje. Predogled je sicer prikazan v majhnem okencu, prehitra želja po ogledu posnetka pa se konča pri opozorilu o zasedenosti temnice. Tudi digitalno razvijanje terja svoj čas in temo, nestrpnosti pa pravi fotografi ne smejo poznati.

Vsem z rahlo skodranimi živci bo morda zato všeč ShakeItPhoto, ki za zajemanje fotografije sicer uporabi običajno iPhonovo aplikacijo, a fotografijo nato na zaslon v spremstvu primerne zvočne kulise prikaže kot prazen polaroidni posnetek. In potem je treba počakati, da "kemija" naredi svoje. Postopek pohitri divje stresanje telefona, naslednje fotografiranje pa bo moralo do takrat počakati. Nič kaj praktično, a zabavno. Polaroidna kolegica za Androidne telefone sliši na ime Roidizer in zna na odebeljeni spodnji rob fotografij dodajati lične napise. Učinkovito in všečno, kljub temu da dodatnih fotografskih možnosti oz. nastavitev praktično ni. Čeprav bi si kakšno vendarle želeli.

Pravo nasprotje preprostosti pa je programček LittlePhoto, ki po zajemu fotografije ponudi več kot 70 učinkov, ki jih sila nepregledno dodajamo, zavračamo in potrjujemo. Vse v enoličnem tekstovnem menuju. Končne fotografije so sicer všečnega videza, a privajanje na uporabniški vmesnik in čas, ki ga porabimo za obdelavo vsake fotografije, obrodi piškave sadove velikosti 640 × 480 pik.

Da je lomografija v svetu mobilnikov postala donosen posel, dokazujejo tudi priznana imena iz računalniških logov, ki so si zaželela svojega kosa pogače. Autodesk, znan po orodjih za računalniško načrtovanje CAD, je izdelal Pixlr-o-matic, ki že zajete fotografije obdela z vrsto degradacijskih učinkov, dodaja prah in praske, napake pri osvetlitvi, barvno manipulira in še bi lahko naštevali. Učinkovito, brez zmanjševanja ločljivosti, a zamudno opravilo, ki je imelo nekaj težav tudi z nepoznavanjem napak svetlobnega tipala telefona, s katerim smo preizkušali.

In še kar ni konec. Ostali sta nam še dve. Vsaka na svojem bregu mobilnih platform, lučajoč posnetke druga proti drugi v prepiru, katera je boljša. Ko gre za boj med "iUporabniki" in privrženci zelenega robotka, sprave ni najti niti med lomofili. Ob nakupu Hipstamatica smo svoj iPhone šele začeli opremljati. Tako v virtualnem svetu, kjer lahko dokupujemo objektive, filme ter bliskavice in s tem seveda učinke, kot tudi v stvarnosti, saj so nam na voljo ohišja, ki omogočajo namestitev telefona na stojalo in hkrati stilsko preobrazijo sodobno industrijsko oblikovanje. Inovativno in prebrisano obenem. Bolezensko nakupovanje fotografske opreme vsaj ni več omejeno le na uporabnike SLRjev. Za nameček pa nam program ponudi še neposredno naročanje natisnjenih fotografij.

Posnetki so v polni ločljivosti, a obdelava zahteva kar nekaj časa. Ob zaporednem fotografiranju se moramo zato privaditi na sporočilo o previjanju filma, ki pa ne pomeni nič drugega kot poln medpomnilnik. Zelo všečen uporabniški vmesnik ima pomanjkljivost v majhnem predogledu, ki za nameček samosvoje "pomaga" pri kompoziciji. Kaže občutno manjšo sliko od zajete, hkrati pa se prosto zamika.

Aplikacija z nasprotnega brega, Vignette, je zakladnica najrazličnejših učinkov, ki nas iz zagate pri neodločnosti izbire reši z možnostjo naključne obdelave. A vsi učinki se dodajajo naknadno, obdelava pri polni ločljivosti pa tudi terja časovni davek. Uporabniška izkušnja je tako drugačna kot pri Hipstamaticu. Morda - kako značilno - bolj računalniška in manj intuitivna. Dodatno pohvalo pa si zasluži širok nabor fotografskih nastavitev, ki poleg nad- in podosvetlitve, dosegljive na samem zaslonu, omogoča tudi intervalno fotografiranje, odpravljanje stresenosti posnetkov, različne načine merjenja osvetlitve in še bi lahko naštevali.

Zanimiv pristop k obdelavi posnetkov pa so ubrali ustvarjalci programa za pretvorbo fotografij v ilustracije Paper Camera. Stavijo na zabaven uporabniški vmesnik in oglaševanje, kar se jim očitno obrestuje, saj so v manj kot mesecu dni doživeli več kot sto tisoč prenosov. A s kakovostjo učinkov nas niso ravno presenetili. Končni rezultat se razprostira le prek 1024 × 768 pik, za všečnost pa zahteva tudi nekaj več premisleka pri kadriranju in poseganja v preproste nastavitve. To pa tudi ni vedno slabo.

"Polaroidne fotografije s simpatičnimi označbami so glavni adut Roidizerja."

"Množica sicer všečnih učinkov Little Phota ne izniči slabega vtisa nepreglednosti in nizke ločljivosti končnega rezultata."

"Autodeskov Pixlr-o-matic res zahteva nekaj več časa pri izbiranju učinkov, a so učinki všečni, fotografija pa ohrani polno ločljivost."

"Portreti zaradi perspektive širokokotnega objektiva mobilnikov pogosto delujejo nekoliko nenaravno. Posneto z Retro Camero."

"Prikupen uporabniški vmesnik Paper Camere omogoča sproten predogled učinka."

"Uporabniški vmesnik Hipstamatica nam ponuja dodatni nakup objektivov, bliskavic in filmov."

"Končne fotografije Hipstamatica nas pogosto presenetijo z elementi, ki nam jih iskalo ni pokazalo."

Zanimive in uporabne

Ko se nam z objavo res mudi, za hitro urejanje poskrbi Adobe Photoshop Express, a vsi vajeni izjemno zmogljivega računalniškega orodja bomo stežka navdušeni. Vendarle si želimo kaj več kot popravljanje barv, kontrasta in obrezovanja posnetkov. Za odstranjevanje kožnih nepravilnosti se tako naše iskanje nadaljuje, a se z aknami in podočnjaki prej sprijaznimo, kot pa najdemo zadovoljivo aplikacijo. Manj občutljivi bodo sicer pripravljeni žrtvovati kakovost posnetka za svojo lepoto, a razne Beauty camera in podobne aplikacije pogosto uporabijo le posvetlitve in manjšanja ostrine celotne fotografije. Pri oglaševanju se preceni tudi TouchRetouch, ki obljublja odstranjevanje nezaželenih elementov s fotografij. Bridka resnica pa je, da je kos le enostavnejšim nalogam na monotonih vzorcih ali nebu, sicer pa anomalij brisanja ne opazimo le pri res majhnih povečavah. A včasih si moramo priznati, da nekaterih stvari avtomatiki pač še ne moremo zaupati, to, kar ponuja, pa lahko kljub vsemu marsikdaj s pridom izkoristimo.

Reševanju neuspelih posnetkov v še posebno zahtevnih svetlobnih razmerah, kjer se kamera bojuje tako z zelo svetlimi kot tudi temnimi območji, rabijo številne aplikacije HDR. Iphone ima učinek ali, bolje rečeno, način zajema vgrajen že v osnovno aplikacijo za fotografiranje, a je prostora za izboljšave še veliko. Najboljše so sicer plačljive, zelo solidna brezplačna rešitev za operacijski sistem Android pa je programček s preprostim imenom HDR camera. Če nas prevzame, nam je na voljo tudi plačljiva različica z naprednejšimi algoritmi za poravnavo, a tudi varčni ne bodo prikrajšani za posnetke brez skoparjenja pri ločljivosti in za značilne nastavitve HDR.

Da nam za naše fotografske umetnije je nekaj mar, lahko ob objavi v spletu pokažemo tudi z dodajanjem vodnih žigov, pri čemer nam dobro služi Add Watermark. Brezplačna različica je sicer preveč okrnjena za resnejšo rabo, plačljiva pa ponudi obdelovanje več slik hkrati in obilo izbire pri oblikovanju bolj ali manj vsiljivih napisov.

Pametni telefon nam omogoča vstop celo na področje fotografije v treh dimenzijah. 3DSteroid s preglednim vmesnikom izčrpno pomaga pri kompoziciji, fotografijo pa prikaže v številnih načinih. Plačljiva različica posnetke tudi samodejno poravna, pri brezplačni pa moramo morebitni neuspeh popraviti ročno. Če nimamo rdeče-modrih očal, se bomo morali sicer naučiti škiliti ali mežikati z ustrezno frekvenco, a aplikacija tudi pri prikazovanju svoje delo več kot solidno opravi. Čeprav prav veliko nastavitev, ki se ne tičejo tretje dimenzije, ne ponuja.

"Dodajanje vodnih žigov z Add Watermark je preprosto in učinkovito."

"Škiljenje v globinske posnetke 3DSteroida je utrujajoče in zahteva celo več vaje kot samo fotografiranje."

"HDR camera tri zajete posnetke samodejno natančno poravna v fotografijo z visokim dinamičnim razponom, premikajoči objekti pa so vendarle (še) prevelik zalogaj."

Fotografsko orodje

Pogosto se fotografi zmrdujejo (zmrdujemo) nad ljudmi, ki slikajo s telefoni. Fotografske aplikacije pa niso omejene le na zajem ali manipulacijo fotografij. Pametni telefon lahko postane tudi zelo uporabno orodje za naprednejše tako ljubiteljske kot tudi profesionalne fotografe. Na telefon si lahko naložimo navodila za uporabo in predloge nastavitev DSLRjev, kataloge dodatne opreme, program Lighting Studio za pregledno beleženje postavitve svetlobnih studijskih teles, zbirka Photo Tools pa združuje vse, od ažurne vremenske napovedi, priporočil o najustreznejši uri fotografiranja narave, računal za izračun globinske ostrine pa do svetlomera, beležnice in galerije s predlogi za premagovanje trenutkov brez navdiha. Žal je delovanje svetlomera odvisno od uporabljenega telefona in nam ga na Samsungovem Galaxy S2 ni uspelo prepričati k sodelovanju.

Težave smo imeli tudi s programčkom beeCam LightMeter, ki očitno za zaznavo svetlobe ne uporablja vgrajene kamere, temveč svetlomer za določanje osvetlitve zaslona, ki je v našem primeru izmeril le tri vrednosti. A sodeč po komentarjih zadovoljnih uporabnikov lahko na kakšnem telefonu z Androidom služi vsaj tako dobro kot pregleden, hiter in presenetljivo točen Light Meter Free na iPhonu.

Ena zanimivejših funkcij, ki jih lahko opravlja telefon, pa je nadzor fotoaparata DSLR. DslrRC - Canon Dslr Remote sicer od nas zahteva še nekaj elektrotehniške žilice, saj zna upravljati s fotoaparatom le prek bluetootha ob pomoči odprtokodne razvojne plošče Arduino. DSLR Controller (BETA) nam prek ustreznega kabla USB preslika na zaslon telefona pogled, kot ga vidi DSLR, hkrati pa omogoča izbiro praktično vseh mogočih nastavitev. Aplikacija ima kljub razmeroma visoki ceni kar nekaj privržencev, čeprav nam prave uporabnosti v njej ni uspelo najti. Morda bi se bolje znašla na večjih zaslonih tablic, hkrati pa je za delovanje potreben kar grob poseg v programska nedra telefona (rootanje), ki si ga verjetno ne bo drznil napraviti kar vsak lastnik dragih prenosnih napravic.

"Za vse nostalgike z analognimi fotoaparati za vratom in iPhonom v žepu - svetlomer Light Meter Free."

Ko domišljija uide s povodca

Za konec pa še sproščena tema: poskusite si zamisliti vse mogoče bedarije, ki bi jih povezali s telefoni in fotografijo. Kako vam gre? Razne predpripravljene kulise po vzoru zabaviščnih parkov (Funny Kids Cams) in dodajanje stripovskih oblačkov s smešnimi pripombami (PicSay - Photo Editor) res niso biser inovativnosti. Orodje za izdelavo motivacijskih posterjev (Motivational Generator) morda malenkost bolj. Bi se slikali z ameriškim predsednikom Obamo (ObamaAndMe)? Kaj pa aplikacija, ki portretiranca navidezno napita za dodatnih trideset kil (FatBooth)? Program, ki na fotografiji prepozna obraze in samodejno namesti slike iztrebka na vrh glave, simulira učinke plastičnih operacij, iz fotografije določi vaš iQ oziroma sporoči stopnjo zaljubljenosti? Pove količino potrebnega zaužitega alkohola, da vam je vse skupaj zabavno več kot pet minut (to moramo še spisati)? Se vam zdimo zagrenjeni? Morda res. Kot kaže, bomo morali poseči po sprostitvi. V ta namen bomo uporabili nespornega zmagovalca med nadvse pogojno uporabnimi aplikacijami - Wobble iBoobs. Fotografirajmo ali izbrskajmo posnetek predstavnice lepšega spola, označimo njeno oprsje ali zadnjico in zatresemo telefon ... In pred nami se začne odvijati čarovnija. Obline se niti na fotografiji ne morejo upirati z naše strani diktirani fiziki.

"V razmislek pred sladico: FatBooth"

"Ob namestitvi aplikacije ObamaAndMe se morate sprijazniti z visokimi obiski."

Fotografija ostaja fotografija

Motiv in kadriranje sta še vedno poglavitni kakovosti fotografije. Pretirani učinki prikrijejo pomanjkanje ustvarjalnosti le za kratek čas, beganje od aplikacije do aplikacije pa se konča z nepreglednimi menuji pametnega telefona in nepoznavanjem delovanja naših programskih orodij. Zato priporočamo, da se slednjič ustalite pri eni ali dveh najljubših in izkoristite, kar vam ponujata. Celo znotraj učinkov ene aplikacije lahko ustvarite svoj prepoznavni slog fotografiranja.

Če pa ste se najbolj navdušili nad čim drugim kot lomografskimi aplikacijami, pa bodisi veste, kaj od fotografije želite, bodisi boste na naslednji zabavi ali skupnem kosilu središče pozornosti in smeha. Kljub temu prav potiho priznavamo, da so tudi nekatere objektivno neuporabne aplikacije zabavne in vredne namestitve.

"Kvadratni format fotografij, ki ga v večini ponujajo lomo aplikacije, spremeni pristop do kadriranja. Posneto z RetroCamero."

Pri preizkušanju smo uporabljali telefon Samsung Galaxy S II podjetja Janus Trade in iPhone 4, ki ga je posodil Simobil.

Tabela z rezultati

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki