Pametni telefoni nam vedno bolj krojijo vsakdanje življenje. Ne samo kot pripomočki za telefoniranje, temveč vse bolj kot pametni terminali za dostop do spleta in pripomočki za vodenje osebnih informacij in družabno mreženje. Ponudba na trgu je silno pestra, število različnih platform pa rekordno za to vrsto izdelkov. Ali so to zlati časi za pametne telefone? Morda. Nekateri namreč menijo, da je še veliko prostora za nadaljnji razvoj.
Nisem avtomatični navdušenec na stvaritvami Jobsovega podjetja. Zadržani odnos izvira iz slabih izkušenj. Konec devetdesetih sem si v navdušenju nad dizajnom kupil iMaca. Tisto sinje modro škatlo. Prodajalci so bili polni entuziazma in zagotovil, kako so komunikacijo s PCji zdaj res uredili, Word je Word, vse deluje, nobenih komplikacij več - a sledilo je travmatično obdobje konverzij, boljših konverzij, še boljših konverzij, odličnih konverzij, spet novih rešitev, ki bodo tokrat enkrat za vselej uredile težave; dokler nisem lepega dne šel po siv PC, ki je res deloval. Nobenih konverzij, nobenega klicanja servisa, poceni kišta, ki pa je vedno delovala. iMaca sem zavil v polivinil, ga dal v ropotarnico in - naključje - ravno prejšnji teden oddal na deponijo. Hudič je s temi ropotarnicami - enkrat v ropotarnici, deset let v ropotarnici.
Med današnjo vsesplošno norijo zaradi najnovejših pametnih telefonov in tabličnih računalnikov navadno ne opazimo še druge vrste mobilne revolucije, ki morda ni toliko v medijskem ospredju, pa bi si to zaslužila. Tista, ki se dogaja z združevanjem računalnikov in avtomobilov. Elektronika v vozilih že vrsto let narekuje tempo razvoja in doživlja neverjeten razvoj, zdaj pa prihajamo v neko novo fazo, ko bodo mobilne internetne storitve zelo pomembne med vožnjo in v povezavi vozilo-lastnik. Za večjo varnost, pa tudi večje udobje.
Mobilni telefoni so se nam razpasli po žepih v trenutku, ko je "nekdo" (Nokia) začel izdelovati modele, ki jim je bilo mogoče namestiti lastna, drugačna zvonenja. Ljudje pač radi svoje igračke obdelujejo, se z njimi igrajo. In tako je tudi danes, ko imamo za telefone stotisoče najrazličnejših programov, ki jih spremenijo v vse drugo kot telefon.
Kolega mi je zadnjič nekoliko sarkastično omenil, da je njegov najnovejši pametni telefon sicer super, a v resnici nekoliko pogreša - telefon. Izjava, ki o današnji mobilni telefoniji pove vse - telefoni so postali računalniki, telefoni so v resnici le še za silo. To pa ni nujno slabo.
Še pred leti je veljalo, da so operacijski sistemi na mobilnih telefonih sila preprosti, zgolj namenjeni pokrivanju osnovnih funkcij tako imenovanih pametnih telefonov. Danes se v najnovejših telefonih že domala kosajo s tem, česar smo vajeni na namizju.
Računalništvo v oblaku prodira v naše vsakdanje delo, pogosto ne da bi to sploh opazili. Številne storitve, ki jih uporabljamo, so tipični primer storitev v oblaku, a se uporabniki tega velikokrat sploh ne zavedamo. V spletu lahko najdemo veliko "oblačnih storitev", ki se med seboj razlikujejo, tako po namembnosti in videzu kot tudi po uporabnosti. Izmed teh smo izbrali nekaj najbolj zanimivih in uporabnih ter jih preizkusili.
Ko je Apple lani predstavil tablični računalnik iPad, smo bili novinarji nekoliko previdni pri svojih napovedih, saj smo se pri jabolčnikih že prevečkrat premočno motili. A tudi največji zagovorniki Appla niso predvideli gromozanskega uspeha, ki ga je iPad požel med uporabniki. Kljub dobrim prodajnim številkam pa je že nared naslednik.
Applove naprave, ki uporabljajo operacijski sistem iOS, že tradicionalno ne podpirajo spletne tehnologije flash. Veliko kritik na ta račun je požela predvsem tablica iPad, a v Applu vztrajajo pri svoji odločitvi. Toda tudi to odločitev je mogoče zaobiti.
Vročica, ki so jo med programersko skupnostjo zakuhali izdelovalci pametnih mobilnih telefonov, je s prihodom tabličnih računalnikov dobila nove razsežnosti. O razvoju mobilnih aplikacij in izzivih programerjev smo klepetali z Gregorjem Reboljem, direktorjem podjetja Klika, ki se predstavlja kot neodvisni laboratorij za razvoj programske opreme.
