iPad Mini

Objavljeno: 18.12.2012 | Avtor: Jure Forstnerič | Kategorija: Preizkusi | Revija: December 2012 | Teme: iPad, iPhone

Ob splavitvi prvotnega iPada so v Applu vehementno vztrajali pri tem, da gre za idealno velikost zaslona in da so manjše tablice premajhne. A konkurenca je v teh letih začela vse resneje pritiskati na Apple in odločil se je, da manjše ni nujno tudi slabše.

Preizkusili smo novi iPad mini. Na hitro je videti praktično enak večjim sorodnikom, saj je oblikovanje praktično enako, edina očitna razlika je manjši rob okoli zaslona. A vse se spremeni, ko napravo vzamemo v roke.

Prvi vtis je odličen, sploh če smo vajeni tablic tega velikostnega razreda drugih izdelovalcev. Pri Monitorju smo v zadnjem letu ali dveh preizkusili goro tablic, večinoma so bile približno takih mer kot iPad Mini, izdelovalci pa marsikdaj neznani. Razlika je tu očitna - gre za najboljšo majhno tablico do zdaj. Edine sedempalčne tablice, ki se lahko po kakovosti izdelave oziroma ohišja primerjajo z Applovo, so Google Nexus 7 (to smo preizkusili pred kratkim) in Samsungova Tab 7.7 ter Tab 2 7.0 (odlična imena, ni kaj).

Mali iPad je zelo tanek (celo tanjši od iPhona) in lahek, a se niti malo ne zvija ali vdira. Druge podrobnosti ohišja so enake kot pri dosedanjih iPadih. Pod zaslonom je torej tipka Home, na strani sta tipki za glasnost in drsnik za zaklep orientacije, na vrhu pa tipka za zaklop zaslona. Spodaj sta zvočnika ki podpirata stereo zvok, med njima pa novi vmesnik, imenovan Lightning Connector. Tega po novem uporabljajo tudi iPodi in iPhone, za delovanje s starejšimi polnilci in dodatki si bomo morali omisliti pretvornik, ki velja dobrih 30 evrov.

Najpomembnejši člen nove naprave je seveda zaslon. Glede na najbližjo konkurenco je pravzaprav razmeroma velik, saj meri po diagonali 7,9 palca. To se morda niti ne sliši bistveno več kot Nexusovih 7 palcev, a je v praksi zelo velika razlika. Po površini meri zaslon Googlove tablice dobrih 141 kvadratnih centimetrov, Applove pa 190. Omeniti je treba tudi razmerje stranic, ki je pri Applu bolj kockastih 4 : 3 (za razliko od konkurence, ki uporablja višje, a ožje zaslone v razmerju okoli 16 : 10). Applovo razmerje je na splošno boljše (recimo za brskanje po spletu, branje knjig, igranje iger), slabše se obnese le pri ogledu filmov.

Kakovost zaslona je seveda odlična, po svetlosti in barvah je povsem primerljiva z zasloni drugih iOS naprav. Zaslon ima enako ločljivost kot prva dva iPada, torej 1024 × 768, zaradi manjše velikosti je torej število pikslov na površino večje. Je pa kljub vsemu manjše kot pri Nexusu, da o tretjem in četrtem iPadu (ali celo zadnjih iPhonih) niti ne govorimo. V praksi pa smo na razmeroma majhno ločljivost hitro pozabili, tudi med branjem knjig nas ni motila.

Strojna oprema naprave je že znana, sestavne dele so večinoma potegnili iz starejšega modela iPad 2. Gre za dvojedrni procesor A5 (katerega takt je 900 MHz) in 512 MB pomnilnika. To je manj zmogljiv procesor od tistih, ki ju uporabljata tretja oziroma četrta generacija iPada, seveda pa mu ni treba izrisovati slike pri tako visokih ločljivostih. Naprava tako deluje zelo hitro in gladko, brez kakršnegakoli zatikanja.

iPad 4

Poleg iPad Minija smo dobili na preizkus tudi novi iPad, ki uradno v imenu nima številke, neuradno pa ga imenujemo iPad 4. Navzven je praktično enak predhodniku, edina razlika je v uporabi novega konektorja Lightning. Drugo, od ohišja do zaslona in postavitev tipk, je popolnoma enako, zainteresirani si lahko preberejo naš članek o iPad 3, objavljen

Bistvena razlika pa je pri vgrajeni strojni opremi. Namesto procesorja A5X je zdaj v rabi Applov lastni A6X. Gre za izboljšano različico procesorja iz iPhona 5, kjer so se izdatno potrudili predvsem pri izrisu grafike. Frekvenco procesorja so z 1 dvignili na 1,4 GHz, po poročanju nekaterih tehničnih strani pa se lahko dvigne vse do 1,7 GHz. Čeprav ima le dve jedri (konkurenčni Tegra3, ki ga uporabljata Google Nexus 7 in Microsoft Surface ima štiri), se je na naših preizkusih odlično izkazal.

Strojno zmogljivost naprave smo preizkusili s programom Geekbench 2, ki smo ga uporabili tudi na tablicah iPad Mini, iPad 3 in iPad 2. Četrti iPad je dosegel odličen skupni rezultat 1755 točk - drugi trije preizkušeni modeli pa rezultate med 750 in 780 točk. Dvig je bil očiten pri vseh postavkah, tako pri procesorju kot pri pomnilniku, še največji skok (skoraj trikratni) pa je dosegel pri prepustnosti pomnilnika (memory bandwidth).

Pri navadnem delu sicer težko opazimo konkretne razlike, se pa programi nekoliko hitreje zaganjajo. Seveda bo še največ razlik pri igrah iz zahtevnejših programov, recimo programov za obdelavo videa, ki jih predstavljamo v tokratni številki. Predhodnika, torej iPad 3, se zdaj ne bo dalo več kupiti, naprodaj pa ostaja starejši iPad 2. Največja razlika med napravama pa je seveda v zaslonu Retina, ki ga dvojka nima.

Glavno vprašanje je seveda to, kako se iPad mini obnese v primerjavi z velikimi brati. Ob prvem vtisu se nam naprava ni zdela nič slabša za uporabo, seveda pa moramo vzeti v račun manjši zaslon. Tako smo morali pri brskanju po spletu večkrat povečati spletno stran, največkrat zato, da smo lahko izbrali kako povezavo.

Malce manj priročna je tipkovnica. Desetprstno tipkanje (seveda v ležečem položaju tablice) je tu bistveno težje kot pri večjih iPadih. Tam lahko za silo napišemo tudi kak članek (to smo že počeli), pri manjši tablici pa nam je šlo tipkanje še za približno tretjino počasneje. Je pa zato bistveno laže tipkati s palci, ko držimo tablico pokonci. Na večjih iPadih lahko tipkovnico razvlečemo na dva dela (to olajša tipkanje s palci), a so te tablice prevelike, še bolj pa pretežke, da bi bilo to udobno. Pri miniju pa je tipkanje v pokončni legi zelo dobro, primerljivo s pametnimi telefoni. Tako kot pri večjih napravah lahko tipkovnico spet razvlečemo. To zmanjša pot, ki jo naredita palca, zato nam je tak način še najbolj ugajal.

Naprava je po velikosti dosti bolj pripravna za branje knjig, nekoliko manj pa revij. Prednost je seveda v velikosti in teži, saj jo lahko dlje časa držimo tudi le v eni roki, česar pri večjih tablicah ne moremo. Pri revijah (in tudi PDFjih ter stripih) pa smo morali zaradi manjšega zaslona večkrat povečati sliko - tu se morda le vidi slabost navadnega zaslona v primerjavi z zaslonom Retina.

Igranje iger je načeloma primerljivo z drugim iPadom, seveda pa je kljub vsemu nekaj sprememb zaradi fizičnih razlik med napravama. Igre, ki jih nadziramo tudi z vrtenjem in premikanjem naprave (recimo dirkalne igre, simulacije letal in podobno), je tu zaradi bistveno manjše teže bolj zabavno igrati. Po drugi strani pa se naprava slabše obnese tam, kjer nam bolj koristi večji zaslon, na primer pri strategijah.

Zmogljivost akumulatorja je zelo podobna kot pri dosedanjih jabolčnih tablicah. Po podatkih naj bi zdržala približno deset ur povprečne rabe (nekaj brskanja po spletu prek vgrajenega vmesnika WiFi, nekaj filmov, nekaj iger itd.). Po nekajdnevni rabi lahko zapišemo, da bo podatek kar držal, se pa ta čas zniža pri daljših igričarskih podvigih.

Na koncu se moramo spoprijeti z dvema vprašanjema. Prvo je, v kakšnem primeru bi si nekdo omislil iPad Mini namesto klasičnega iPada. Odgovor se jasno skriva v velikosti in teži, saj je mini bistveno bolj priročen za rabo na poti (recimo na avtobusu ali kakem potovanju). Tistim, ki nameravajo tablico uporabljati namesto prenosnika ali pa bolj doma, pa raje priporočamo navaden iPad. Če je cena pomembna, je še vedno naprodaj tudi iPad 2, ki velja štiristo evrov (torej sedemdeset evrov več kot mini), drugače pa raje novo štirico (o kateri pišemo v okvirčku).

Drugo ključno vprašanje pa je seveda primerjava z drugimi tablicami v tem velikostnem segmentu. Ko so v Applu predstavili prvi iPad, smo bili presenečeni nad nadvse agresivno ceno, ki je ostala enaka tudi pri vseh naslednikih, konkurenti pa so potrebovali kar nekaj časa, da so cenovno ujeli Apple. Pri miniju pa so stvari obrnjene - konkurenca ima kar nekaj cenejših, a primerljivo zmogljivih naprav, najresnejša je Googlov Nexus 7, ki stane čez lužo dvesto, pri nas pa okoli dvesto šestdeset evrov.

Po našem mnenju je iPad Mini sicer bolj dodelana naprava kot omenjena Googlova tablica, spet pa ni toliko boljša, da bi opravičila višjo ceno. Ima pa zato bistveno več aplikacij, ki so prirejene uporabi na tablici. To se tudi v svetu Androida sicer izboljšuje, a je tablični iOS kljub vsemu bolj dovršen ekosistem. Nexus se nam tako zdi boljša izbira za zahtevne, tiste, ki se nekoliko bolj spoznajo na te naprave in imajo raje malo več možnosti prilagoditev. Tisti, ki se nočejo ukvarjati še z enim računalnikom, želijo si le majhno, lahko in preprosto tablico, pa bodo z iPad Minijem nadvse zadovoljni. Upamo samo, da ne bodo preveč razočarani, ko bo Apple v enem letu splavil iPad Mini z zaslonom Retina.

iPad Mini

Kaj: Tablični računalnik

Prodaja: www.epl.si.

Cena: 330 EUR.

Za: Velikost in teža, enostavna raba, na voljo veliko aplikacij.

Proti: Ločljivost zaslona.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki