Posvetite v denar – prihodnost optičnih vlaken v podatkovnih centrih
Izbira pravih standardov in rešitev je ključnega pomena za razvoj infrastrukture in načrtovanje omrežja. Mednarodni standardi lastnikom podatkovnih centrov omogočajo, da že danes ustvarijo stabilne platforme, s katerimi bodo kos zahtevam jutrišnjega dne.
Podatkovni centri so srce digitalnega poslovanja, saj zagotavljajo izjemne zmogljivosti in rešitve na milijone uporabnikom. Upravitelji pa morajo poskrbeti, da so vedno kos novim podatkovno intenzivnim tehnologijam in aplikacijam. Digitalna preobrazba podjetij in organizacij namreč vedno več bremen seli v oblak oziroma v podatkovne centre, ti pa morajo biti pripravljeni na izziv dostave in obdelave vedno več podatkov in zagotavljanje vedno zahtevnejših storitev.
Naj omrežje ne bo ozko grlo
Če podjetja z vidika zagotavljanja storitev in uporabniške izkušnje skrbi predvsem širina povezave do podatkovnega centra, imajo upravitelji le-teh druge skrbi, povezane z omrežjem. Posebej v večnajemniških podatkovnih centrih lahko že znotraj podatkovnih centrov začne zmanjkovati pasovne širine omrežja, kar omeji širjenje njegovih zmogljivosti.
Arhitekti omrežij v podatkovnih centrih so pred resnim izzivom: kako zagotoviti fizično infrastrukturo v času, ko se podatkovni centri soočajo z eksponentno naraščajočimi potrebami po pasovni širini. V želji, da omrežje v podatkovnem centru ne bi postalo ozko grlo, upravitelji oziroma lastniki podatkovnih centrov pospešeno zamenjujejo omrežne vmesnike (kjer je to pač možno) ali pa celovito prenavljajo omrežja. Pri prenovi pa prednjači raba tehnologij, ki povezljivost zagotavljajo z optičnimi vlakni.
Soočanje s poplavo podatkov
Napovedi rasti digitalnega sveta predvidevajo, da bosta predvsem internet stvari in računalništvo na robu že prihodnje leto poskrbela, da bo človeštvo vsak dan ustvarilo na petabajte podatkov. Podatki, ki jih za medsebojno komunikacijo uporabljajo stroji oziroma sistemi (M2M), se že danes obdelujejo v podatkovnem centru in bodo v prihodnjih petih letih presegli količino podatkov, ki jo ustvarijo podjetja in domači uporabniki. Podatkovno intenzivne tehnologije, kot sta umetna inteligenca (AI) in strojno učenje (ML), postanejo učinkovite šele z ogromnimi količinami podatkov, na katerih se učijo. Govora je o stotinah terabajtov.
Od 40 gigabitov k 1,6 terabita na sekundo
Če naj sodobni podatkovni centri sprejemajo in obdelujejo gore podatkov, jih morajo biti sposobni tudi prenašati. Zahteve glede omrežne arhitekture znotraj podatkovnih centrov diktirajo aplikacije in njihova »lakota« glede pasovne širine. Izzivov je skladno z rastjo podatkov iz meseca v mesec več, prav tako zahtev po večji prepustnosti omrežij v podatkovnih centrih. Če danes v podatkovnih centrih najdemo predvsem 10-, 20-, 40- in 100-gigabitne povezave, te v letu ali dveh ne bodo več kos scenarijem, ki jih s seboj prinašajo masovni podatki. Nadgradnja na omrežne povezave hitrosti 200 ali 400 gigabitov na sekundo bodo nujne, po treh letih pa se utegne letvica dvigniti že na 800GE ali celo 1,6 terabita na sekundo. Kar pomeni, da bo omrežna oprema in vodniki potrebovali ne le nadgradnjo, temveč kar zamenjavo.
Google je postregel s statistiko, da se v njegovih hiper podatkovnih centrih zahteve glede prepustnosti omrežja podvojijo na vsakih 12 do 15 mesecev. Za hrbtenico interneta in internetnega poslovanja naj bi že v prihodnjem letu skrbelo več kot 500 hiper podatkovnih centrov po svetu.
Gigabitna (mobilna) mrzlica
A ne le spletni in tehnološki velikani, o nadgradnji omrežja v podatkovnem centru morajo razmišljati tudi telekomunikacijski operaterji in ponudniki storitev računalništva v oblaku. Ti imajo namreč vedno več uporabnikov, ki v oblaku obdelujejo vedno več podatkov, s prihodom mobilnih omrežij 5G pa se bo podatkovno breme v podatkovnih centrih še okrepilo.
»Telekomunikacijski ponudniki v mobilnih omrežjih 5G vidijo veliko priložnost. A se morajo nanjo ustrezno pripraviti. Ta omrežja bodo sprožila novo poplavo dvosmernega prometa, saj bodo hitrosti prenosa v območju 1 do 10 Gbps, kar bo ob tisočih ali milijonih uporabnikov velik izziv za podatkovne centre. Današnja omrežja podatkovnih centrov namreč niso zgrajena za prenos tolikšnih količin podatkov, tako z vidika pasovne širine kot zahteve po zagotavljanju izjemne odzivnosti na nivoju milisekunde. Prenova omrežij s tehnologijami optičnih vlaken bo tako nujna,« je komentiral Peter Süssinger, vodja razvoja poslovanja v podjetju EGAL, d.o.o.
Optika in Panduit
Podjetje Panduit, ki ga na slovenskem trgu zastopa družba EGAL, velja za enega vodilnih ponudnikov optičnih rešitev za podatkovne centre. Panduitova partnerstva z vodilnimi proizvajalci strežnikov, stikal, virtualizacije in sistemov hrambe podatkov, zagotavljajo visoko kakovost, zanesljivost delovanja, inovativnost ter obvladovanje stroškov. Podjetje v raziskave in razvoj vlaga kar desetino vseh prihodkov, inženirji pa premikajo meje mogočega na področju optičnih povezav. Panduitove telekomunikacijske rešitve tako zagotavljajo dolgoročno najnižje skupne stroške lastništva na področju povezljivosti v podatkovnih centrih.
Optika in Panduit
Razmislek pred obiskom računalniške trgovine × ×
