Mnenja - Mnenja

  • Nikolaj Pečenko: Krpanje lukenj

    Oni dan sem iz interneta piratsko pretočil film in ker je bil zvok, kot običajno, precej ubog, sem v spletu poiskal še podnapise. Gledam torej film s srbskimi podnapisi, ko me proti koncu preseneti obvestilo: Od tu naprej je prevod slabši. Jebiga, nisem imel dovolj časa, da bi ves film dobro prevedel. Zanesenjak, ki se je lotil prevoda, si je takšno hudomušno odkritosrčnost lahko privoščil, saj je dobro vedel, da mu je nihče ne bo niti najmanj zameril.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:17 | Kategorija: Mnenjaveč
  • Vladimir Djurdjič: Varnost pred vsem

    Zdi se, da danes skoraj ni več teme v računalništvu in informatiki, ki ne bi bila prežeta s takimi ali drugačnimi vidiki varnosti. Nekaterim se to zdi počasi že nekako "oguljena" tema, o kateri vsi pišejo in iz katere vsi želijo skovati nekakšen dobiček ali kako drugo korist. Toda po drugi strani je res, da o varnosti nikoli ne vemo preveč. Zlasti zato, ker take informacije pogosto naletijo na gluha ušesa ali pa gredo skozi eno uho noter, skozi drugo pa takoj ven. Pogosto za načrti manjkajo ustrezna dejanja ali pa so ta nezadostna.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:17 | Kategorija: Mnenjaveč
  • Uroš Mesojedec: Obilje

    Računalnike in njim podobne naprave danes uporabljamo že za vse mogoče in zdijo se celo čedalje preprostejši za uporabo, vendar smo pogosto žrtve začetnega navdušenja. Porajajo se celo pomisleki, da so računalniki za nekatera opravila preprosto neprimerni. Pred leti sem se pogovarjal z direktorjem večjega podjetja, ki je v širši družbi brez zadržkov preklinjal nad svojimi računovodkinjami, saj pri rabi pisarniške programske opreme preprosto ne preverjajo več izračunov. Računalnik se pač ne zmoti. Že res, če bi delo opravil v celoti sam in bi ga pri tem krmilil popoln program. Pri ročnem preračunavanju so uslužbenke vsako številko trikrat vtipkale in znova seštele, elektronska preglednica pa tako lepo prikazuje izračun in vse spremembe samodejno upošteva, da preprosto niso pomislile, da bi celoten izračun opravile še enkrat, morda na drugem listu preglednice.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:17 | Kategorija: Mnenjaveč
  • Nikolaj Pečenko: Juriš v dnevno sobo

    Zamisel o televizorju kot središču domače elektronske zabave ni nova. Že davnega leta 1951 se je 29-letni inženir Ralph Baer domislil, da bi lahko v televizor vgradili videoigro. Dlje od zamisli takrat sicer ni prišel, a ne toliko zato, ker bi tehnologija tega ne omogočala, temveč ker je bila že sama zamisel o elektronski zabavi takrat vsaj kakšno desetletje pred časom in šefi pobude mladega inženirja niso podprli. Češ s televizijo se ljudje ne igrajo, temveč jo gledajo.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:17 | Kategorija: Mnenjaveč
  • Vladimir Djurdjič: Podjetja potrebujejo preprostejše rešitve

    Poslovni informacijski sistemi so danes nepogrešljiv sestavni del poslovnih procesov v vseh podjetjih in organizacijah po svetu. Čeprav bi lahko razpravljali, koliko prispevajo k uspešnosti poslovanja podjetij, se najbrž vsi strinjamo, da brez njih poslovanje v današnjem svetu najbrž ne bi bilo mogoče ali pa vsaj ne bi bilo konkurenčno. Podjetja si zato prizadevajo, da bi svoje procese čim bolj podprla z rešitvami, ki jih ponujata sodobna tehnologija in poznavanje najboljših procesov, ki so potrebni za optimalno delovanje podjetja.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:16 | Kategorija: Mnenjaveč
  • Uroš Mesojedec: PokopAOLišče

    Napihnjeni internetni balon je omogočil podjetjem, kot je bilo America Online (AOL), da so s kupčkanjem delnic ustvarjali internetne milijonarje. Novembra 1998 je AOL kupil Netscape za osupljivih 4,2 milijarde dolarjev. Šlo je seveda za izmenjavo delnic, a posel je bil še zmeraj veličasten. Naslednje leto so pri AOL kupili Nullsoft, drobno podjetje, znano po zelo razširjenem predvajalniku večpredstavnih datotek WinAmp. Njegov ustanovitelj, Justin Frankel, je čez noč postal bogatejši za skoraj 100 milijonov zelencev. V teh letih je AOL zmetal kupe denarja še za nekatera druga obetavna internetna podjetja, kot je bil npr. izraelski Mirabilis, avtor zelo priljubljenega programa za takojšnje sporočanje, ICQ. Zdelo se je, da ima AOL vizijo širitve storitev v internetu, s katero bi se otresel odvisnosti in počasi prehitel Microsoft, na čigar programju je temeljil AOLov CD-ROM, vstopnica v internet za stotine milijonov uporabnikov v ZDA in drugod po svetu. Sledil je posel, ki je zasenčil vse druge. Leta 2000 se je AOL, podjetje, ki je zraslo iz Atarijevih videoigric in modemskih stičišč, združilo z medijskim velikanom Time Warner. Vrednost delnic, ki sta jih podjetji vrgli na kup, je bila veličastnih 280 milijard dolarjev.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:16 | Kategorija: Mnenjaveč
  • Nikolaj Pečenko: Boj za GameBoyevo nasledstvo

    Miklavž, Božiček in dedek Mraz, tri inkarnacije istega v svetnika povišanega maloazijskega škofa Nikolaja, imajo letos pri nas še razmeroma enostavno delo. Mlado in staro, ki si želi imeti vedno pri roki elektronsko zabavo, jim bo pisalo le za GBA. Ali GameBoy Advance, za vse tiste, ki jim novodobne kratice ne gredo najbolje od rok. No, da ne bomo komu delali krivice, nekaj bo tudi takih, ki si bodo zaželeli N-Gage, Nokiin žepni igralnik, ki je lahko tudi telefon. Ali telefon, ki je lahko tudi igralnik, kakorkoli že gledamo nanj. A že prihodnje leto ne bo tako enostavno, kajti na področju žepnih igralnikov se nam obeta pravo mesarsko klanje.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:16 | Kategorija: Mnenjaveč
  • Vladimir Djurdjič: Kitajski sindrom

    Prvo, kar pade na misel, ko govorimo o Kitajski, je nedvomno njena velikost. Ne geografska, saj jo po tem prekašajo tri države, temveč po številu prebivalcev. Kitajci danes predstavljajo z malo manj kot 1,3 milijarde ljudi približno petino človeštva in to je fenomenalen, včasih že kar malo srhljiv podatek. Orjaški trg, ki ga nihče ne more več ignorirati. Trg, ki raste in je zaradi tega upanje številnih izdelovalcev in celih ekonomij za nadaljevanje ekonomske rasti, ki je marsikje zastala. Trg prihodnosti, tudi za računalništvo.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:15 | Kategorija: Mnenjaveč
  • Uroš Mesojedec: Brezžično

    Digitalizacija je proces, ki se je globoko zajedel v številna področja človeške dejavnosti. Vsi poznamo uspeh osebnih računalnikov, namiznih tiskalnikov, digitalnih kamer in fotoaparatov, hišnih kinov, prenosnih telefonov... Ko naprave vse po vrsti postanejo digitalne, je, vsaj teoretično, njihovo medsebojno povezovanje trivialno preprosto. Veliko pa nas že pozna učinek Metcalfovega "zakona" ki pravi, da se uporabnost naprav povečuje s kvadratom med seboj povezanih uporabnikov. Žal je v resničnem svetu medsebojno povezovanje še vse prej kot preprosto. Dokler se izdelovalci naprav ne dogovorijo o skupnem standardu za povezovanje, je medsebojna povezljivost predvsem teorija. Na srečo pa se vse bolj uveljavlja dejanski standard povezljivosti, ki bo v prihodnosti najverjetneje spremenil vse. Brezžični internet je tak standard in končno je začel svoj pohod tudi v dnevno sobo, zadnje oporišče industrije zabavne elektronike pred nezaustavljivim pohodom programiranih naprav, ki jih danes še pooseblja osebni računalnik.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:14 | Kategorija: Mnenjaveč
  • Nikolaj Pečenko: Žepni računalniki, pametni telefoni & prenosni igralniki

    Zgodovina žepnih računalnikov se je sicer začela leta 1993 z Applovim Newtonom, a na njihov pravi uspeh je bilo treba počakati do leta 1996 in prvega Palmovega Pilota. V naslednjih letih smo bili priča hitremu razcvetu in številnim vedno bolj izpopolnjenim modelom, med katerimi so bili med opaznejšimi prav Sonyjevi žepni računalniki Clié. Zaradi tega je novica, da jih bo Sony poslej prodajal samo še na Japonskem, in to le stare modele, kajti tudi razvoj novih naj bi opustili, presenetila marsikaterega poznavalca.

    Objavljeno: 26.3.2005 12:14 | Kategorija: Mnenjaveč
ph