… razvija, a marsikje je pomembnejša uporabnost kot surova moč. Veliko je govora o kakovosti, zanesljivosti, dobrih tipkovnicah, slušalkah, tišjih robotih, boljšem zvoku in bolj smiselni programski opremi. O stvareh, ki jih uporabljamo vsak dan – in prav zato štejejo.
Ti zapisi niso testi, še manj priporočilni seznami. So osebni, včasih subjektivni in pogosto zelo konkretni. Prav zato verjamemo, da so zanimivi. Ker pokažejo, kako različno lahko tehnologija vstopa v življenja ljudi z zelo podobnim poklicem, a s povsem različnimi navadami, potrebami in hobiji.
Upamo, da boste tudi letos med …
… zgrajene na stoletni tradiciji, znale premagati programske izzive prihodnosti? Ali pa bomo v prihodnjih desetletjih, ko bo odločala uporabniška izkušnja in ne več le moč motorja, opazovali, kako evropski velikani izgubljajo bitko?
Avtomobilska industrija prihodnosti se ne bo odločala na testnih stezah v Stuttgartu, temveč v razvojnih centrih Silicijeve doline. In to bi moralo odgovorne v Wolfsburgu skrbeti precej bolj kot lučka, ki sveti na armaturi.
***
Zapustil nas je Matjaž Sušnik, nekdanji sodelavec in urednik. Spominjali se ga bomo kot ustanovitelja in urednika Win.ini, ene prvih …
… v tem svetu že živimo. Poslovni dokumenti, elektronska pošta in koledarji so že danes shranjeni v oblakih, pogosto na strežnikih, ki so formalno evropski, dejansko pa del globalnih sistemov. Microsoft je nedavno priznal, da imajo oblasti ZDA pravno gledano poln dostop tudi do podatkov, ki so fizično v evropskem delu njegovega Azura. Umetna inteligenca tu ni prelom, temveč zgolj nadaljevanje obstoječega stanja.
O avtorskih pravicah in delavskih pogojih v verigah razvoja umetne inteligence bi morali razpravljati resno, globalno in dolgoročno. A pretvarjati se, da bo slovenski razpis ustavil …
… Iz nove številke Monitorja: V 90. letih prejšnjega stoletja, ko so osebni računalniki postali osrednji del gospodinjstev, se je pojavila nova vrsta industrije: digitalna alkimija. Obljubljala je nekaj nemogočega – da lahko s programsko opremo nadgradimo strojno opremo ali s klikom na gumb popravimo tisoče napak, ki v resnici sploh niso obstajale. Od razvpitega primera SoftRAM 95 do agresivnega WinFixerja je zgodovina računalništva polna programov, ki so v najboljšem primeru počeli nič, v najslabšem pa resno ogrozili stabilnost sistema. Placebo programska oprema!
To ni več prihodnost. Ni več …
… Zgodba se mi je pripetila pred kratkim: po dolgem čakanju na telefonsko pomoč pri banki OTP sem namesto človeka prejel SMS z vabilom k uporabi njihovega »pametnega« pomočnika Nika. Katastrofa.
Po nekaj poskusih – in po navodilu, naj vprašanje »zastavim na drugačen način«, saj »verjetno ni prepoznal ključnih besed v mojem vprašanju« — sem zaključil: sistem je žal pameten le toliko, kolikor smo vanj vložili. In Niko je nekje na ravni Elize, prvega pogovornega sistema iz 60. let prejšnjega stoletja. A to ni le smešen pripetljaj; je simptom širšega prehoda v storitvah, ki ga je pospešila …
… Zgodba se mi je pripetila pred kratkim: po dolgem čakanju na telefonsko pomoč pri banki OTP sem namesto človeka prejel SMS z vabilom k uporabi njihovega »pametnega« pomočnika Nika. Katastrofa.
Po nekaj poskusih – in po navodilu, naj vprašanje »zastavim na drugačen način«, saj »verjetno ni prepoznal ključnih besed v mojem vprašanju« — sem zaključil: sistem je žal pameten le toliko, kolikor smo vanj vložili. In Niko je nekje na ravni Elize, prvega pogovornega sistema iz 60. let prejšnjega stoletja. A to ni le smešen pripetljaj; je simptom širšega prehoda v storitvah, ki ga je pospešila …
… preverjanje, ali sem kaj spregledal. Povezan je z našo službeno zbirko dokumentov na SharePointu in z mojim zasebnim Google Drivom. Naložim mu lahko dokumente, slike, zaslonske posnetke in z njim debatiram skoraj v nedogled.
Ko se navadiš, da imaš ob sebi orodje, ki ni več samo iskalnik, ampak sogovornik, pomočnik, kritik in včasih tudi tajnik, ga začneš uporabljati drugače. Ne več le takrat, ko česa ne veš, ampak tudi tedaj, ko bi rad nekaj bolje premislil. Občasno se zalotim, da od njega zahtevam stvari, za katere bi še lani mirno rekel, da jih ne zna. Pa jih naredi. Ne vedno popolno, …
… brez opozoril, zaklepanja in zavajajočega občutka, da nelegalna pot ponuja boljšo uporabniško izkušnjo od legalne.
Prvi, ki je to realnost prelomil, je bil leta 2007 Netflix. Uporabnik je dobil široko knjižnico filmov in serij brez oglasov, takojšen dostop, dovolj dobro kakovost in predvsem odsotnost vseh tegob, ki so spremljale fizične medije ali zaklenjene digitalne kopije. Rezultati so bili vidni: delež internetnega torrent (P2P) prometa je v naslednjih letih močno upadel, pretočne platforme pa so prevzele večerni del internetne uporabe. Uporabniki niso nehali piratizirati, ker bi postali …
… ni pa nujno zanesljivejši.
Še huje danes je večina spleta – neposredno ali posredno – odvisna od treh ponudnikov, ki so Amazon AWS, Microsoft Azure in Google Cloud. Če bi odpovedali vsi trije hkrati, bi digitalni svet obstal. Ne fizično – optična vlakna bi še vedno svetila –, a brez aplikacij, strežnikov in storitev bi bil internet prazen okvir. In internet je danes vse: komunikacija, bančništvo, trgovina, logistika, država, celo zdravstvo. Pred kratkim je Afganistan ob izklopu interneta obstal – niso delovali letalski poleti, banke, plačilni sistemi. To ni več »družabni medij ne deluje«, …
… Umetna inteligenca nam obljublja cenejše delo, njen račun za strojno opremo pa vse bolj plačujemo tudi tisti, ki bi radi samo nadgradili domači računalnik.
Pred kratkim sem potreboval 16 gigabajtov pomnilnika DDR5, kar se mi ni zdelo posebej razburljivo opravilo, dokler mi prodajalec ni povedal cene: približno 250 evrov. Najprej sem pomislil, da sem ga narobe razumel, saj sem za enak modul pred dobrim letom plačal okoli 50 evrov. Za tak denar bi zdaj pričakoval vsaj še kak SSD in prijazen nasmeh prodajalca.
Kolega sestavlja računalnik sinu, ki študira arhitekturo, in je samo za 64 gigabajtov …
… oč smo temu rekli izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju. Toda koliko ljudi bi bilo pripravljenih sedeti na predavanju o dvofaktorski prijavi, mobilnem bančništvu ali digitalni vinjeti? In koliko bi jih po takem predavanju to res znalo uporabiti doma, ko bi ostali sami pred telefonom?
Tehnologija nam je življenje v marsičem olajšala, a v svoji samoumevnosti postaja tudi nova oblika izključevanja. Danes znamo strojem ukazati skoraj vse, hkrati pa vse slabše opazimo ljudi, ki nam ne zmorejo več slediti.
Prebrali ste uvodnik v novo številko Monitorja.
Berite Monitor!
- z aplikacijami za …
… se spreminja, ljudje pa ostajajo brez točk, kjer so še znali delovati.
Tudi med mojimi vrstniki so taki, ki v restavraciji še vedno plačujejo izključno z gotovino. Ne zato, ker bi šlo za načelno odločitev, temveč, ker jim je bančna kartica tuja, ker si za deljenje računa ne znajo urediti nakazila prek Flika, kaj šele plačevanja z NFC prek telefona. In stanje se »slabša« – večkrat sem bil v restavraciji, nazadnje v Veliki Britaniji, kjer je na vratih pisalo cards only. V Londonu za javni promet sploh ne potrebujete posebne vozovnice, dovolj je plačilna kartica ali telefon. Kar je za ene …
pobira denar, ko ga gledamo. Telefunken in Grundig sta nekoč pomenila tovarno, inženirje in državo izvora. Danes pomenita predvsem pravico do imena. Televizor je postal blago široke porabe, toda zaslon v naši dnevni sobi še nikoli ni bil tako dragocena poslovna nepremičnina. Mavrično steklo smo odstranili; plasti med nami in sliko pa je zdaj več kot kdaj prej.
… le, da ta končno deluje. Če bo zaradi Geminija pametnejša, hitrejša in uporabnejša, toliko bolje. A to je pogled potrošnika, ne tehnološkega voditelja. Apple ni bil nikoli le še ena znamka, temveč podjetje, ki je postavljalo standarde in smer razvoja celotne industrije.
Umetna inteligenca pač ni le še ena zmogljivost v operacijskem sistemu, temveč največji tehnološki premik te generacije. Podjetja, ki ga obvladujejo, bodo narekovala tempo razvoja vsega – od programske opreme do naprav. Apple, ki je nekoč določal prihodnost osebne tehnologije, danes zaostaja in se prilagaja.
Apple …
… jo ničesar. Bo kdaj, ko bo tehnologija to omogočala, tudi drugače? Bomo res kdaj pripravljeni prepustiti telefonu, da bo sam odločal o naših nakupih in sprejemal finančne odločitve? Izkušnje z drugimi področji kažejo, da morda. Navsezadnje ljudje zaupajo tudi avtomobilom, da vozijo sami, čeprav se to včasih konča s smrtnim izidom.
Jabolčniki so na svojo napovedano Apple Intelligence čakali leto in pol. Siri, kot je bila napovedana junija 2024, bo menda na voljo šele v letu 2027. Morda.
V vsakdanji rabi umetna inteligenca na telefonih ni čudežna, je pa uporabna. Največkrat jo srečujemo pri …
… Ne fizično – ne v smislu robotov z laserji in hollywoodske apokalipse –, temveč nas, ljudi, takšne, kot smo. Da nas bo spremenila, poneumila, odvadila razmišljanja, pisanja, ustvarjanja in dvoma. Novodobni ludisti, pravim jaz. Včasih so razbijali parne stroje, danes bi najraje razbili umetno inteligenco. Eden od njih mi je celo navrgel idejo, da bi morali uvesti davek na količino uporabljene umetne inteligence v izdelku: če si vse naredil z umetno inteligenco, plačaj.
Osebno mislim, da ni nobene možnosti, da bi se človeštvo umetni inteligenci kadarkoli zares odpovedalo. Preprosto zato, ker …
… le, da ta končno deluje. Če bo zaradi Geminija pametnejša, hitrejša in uporabnejša, toliko bolje. A to je pogled potrošnika, ne tehnološkega voditelja. Apple ni bil nikoli le še ena znamka, temveč podjetje, ki je postavljalo standarde in smer razvoja celotne industrije.
Umetna inteligenca pač ni le še ena zmogljivost v operacijskem sistemu, temveč največji tehnološki premik te generacije. Podjetja, ki ga obvladujejo, bodo narekovala tempo razvoja vsega – od programske opreme do naprav. Apple, ki je nekoč določal prihodnost osebne tehnologije, danes zaostaja in se prilagaja.
Apple …
… la, kako je do odgovora prišla. Pametni dom posluša, meri, snema, prepoznava in pošilja podatke, ne da bi uporabnik vedno vedel, kdaj in kam. Digitalni denar teče skozi infrastrukturo, ki je ne moremo prijeti v roke. Vse to so sistemi, pri katerih moramo nekomu zaupati.
Dokler tehnologija deluje kot črna škatla, jo bomo doživljali kot magijo. Naloga tehnološkega novinarstva je, da to škatlo odpira.
Težava je, da to zaupanje ni nastalo v praznem prostoru. Velika tehnološka podjetja so ga večkrat zapravila. Aplikacije so zbirale več podatkov, kot je bilo potrebno. Pametni televizorji so …
CLASSLA-Stanza: Nikola Ljubešić, Luka Terčon in Kaja Dobrovoljc; programska oprema pod licenco Apache 2.0.
Sloleks 3.0: Jaka Čibej, Kaja Gantar, Kaja Dobrovoljc, Simon Krek, Peter Holozan, Tomaž Erjavec, Miro Romih, Špela Arhar Holdt, Luka Krsnik in Marko Robnik-Šikonja. Licenca CC BY-SA 4.0.
Za iskalnik je slovarski del modela pretvorjen v povezave med besednimi oblikami in lemami ter normaliziran za iskanje. Model ni dodatno učen. Prilagojeni slovar ohranja licenco CC BY-SA 4.0.
