Članki

  • Tehnomanija: februar 2006

    Ena od stalnic v računalniški industriji je tesna povezava družbe Dell z dvema poglavitnima partnerjema: Intelom in Microsoftom. Toda zdi se, da so časi brezpogojne zvestobe minili in vse več je podatkov, namigov in dokazov o tem, da se Dell ozira tudi drugam. Direktor družbe je nedavno izjavil, da so v Dellu odprti za možnost uporabe AMDjevih procesorjev, kar bi bilo za tega izdelovalca velikanski uspeh. Čez nekaj dni so izjavo sicer omilili, toda tudi najuglednejši analitiki menijo, da bo do konca leta 2006 Dell v svoji ponudbi imel vsaj en izdelek z AMDjevo tehnologijo. Za zdaj stavijo zlasti na procesorje Opteron, to pa pomeni - strežnike. Po drugi strani se je Dell odločil, da bo v Veliki Britaniji kot privzeti brskalnik v svojih računalnikih ponudil Firefox. Ob tem je podjetje dalo vedeti, da ne bo podprlo standarda HD DVD, katerega pobudnik je tudi Microsoft. To samo po sebi resda še ni velik prebeg v slogu družbe Apple in procesorjev Intel, pa vendar nakazuje, da se bodo morali tudi največji v prihodnje truditi, da bodo obdržali podporo partnerjev. Konkurenca torej deluje.

    Objavljeno: 27.2.2006 18:24 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Od VisiCalca do Excela

    Dobrega četrt stoletja dolga zgodovina elektronskih preglednic je polna nenadnih preobratov, pravdanja, zamujenih priložnosti in velikih uspešnic, ki se jim lahko tudi precej zahvalimo za to, da so dandanes osebni računalniki tako razširjeni.

    Objavljeno: 27.2.2006 18:23 | Kategorija: Zgodovinaveč
  • Koga pa vi spuščate v svoj dom?

    Vse prevečkrat se nam zdi, da je izboljšanje varnosti povezano s tako velikimi stroški, da si v domačem okolju preprosto ne moremo privoščiti varnih rešitev. A nekatere odprtokodne rešitve nas znajo prepričati tudi o nasprotnem. Smoothwall Express je odprtokodni požarni zid na podlagi Linuxa, ki je brezplačen. Pa je zato kaj manj učinkovit?

    Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Kategorija: Odprta scenaveč
  • Šifriranje podatkov

    Šifriranje vsebine diskov ni v datotečnih sistemih nobena posebna novost. Podpirajo jo skoraj vsi sodobni sistemi in neredko z njo nimamo posebnih težav. Po tem, ko jo enkrat omogočimo, je za ustrezno prijavljenega uporabnika nevidna. Fizično so podatki na nosilcu zapisani šifrirano, a se med branjem odšifrirajo, uporabijo v programih in pred zapisom znova šifrirajo. Takemu šifriranju pravimo tudi sprotno (on-the-fly encryption). Ima pa tak pristop, kadar je del operacijskega sistema, dve težavi: prva je, da smo odvisni od operacijskega in datotečnega sistema, ki ga uporabljamo. Pogosto pa si želimo zaupne podatke, ki so pravzaprav vredni šifriranja, prenašati med različnimi napravami. Šifrirani podatki na drugi napravi verjetno ne bodo dostopni, saj se bo skoraj gotovo razlikoval naš enolični uporabniški ključ (oznaka uporabnika, ki jo pozna sistem in je temelj šifriranja, ker pa ni neposredno povezana z uporabniškim imenom, je pogosto na različnih napravah povsem drugačna) ali pa bomo naleteli na nekoliko drugačno različico operacijskega ali datotečnega sistema, ki naših šifriranih podatkov ne bo prepoznal. Druga težava je povezana z zaupanjem. Algoritem šifriranja, ki je v rabi pri nekaterih operacijskih sistemih, ni nujno razkrit v obliki izvirne kode. Zanašati se zgolj na zagotovila izdelovalca, pa za tiste bolj paranoične nikakor ni dovolj dobro jamstvo za zadostno šifriranje.

    Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Kategorija: Odprta scenaveč
  • Novice odprte scene: januar 2006

    Po več kot letu dni je izšla nova različica priljubljenega odprtokodnega brskalnika, ki je nastal na zapuščini Mozille. Najpomembnejša pridobitev Firefoxa 1.5 je sistem za samodejno posodabljanje, ki omogoča precej hitrejšo nadgradnjo brskalnika, brez vnovičnega prenosa celotne namestitve, ki je bil potreben doslej. S tem sistemom se je povečala predvsem varnost Firefoxa, saj bodo uporabniki imeli pogosteje nameščeno najnovejšo različico, izboljšano pa je tudi posodabljanje razširitev.

    Objavljeno: 2.2.2006 00:48 | Kategorija: Odprta scenaveč
  • Okna, ikone, menuji & miške

    Microsoftova Okna so nedavno praznovala 20. rojstni dan. To je v svetu računalništva že kar častitljiva starost in primeren povod za to, da si v zgodovinski rubriki ogledamo, kako so nastali in se razvijali grafični uporabniški vmesniki.

    Objavljeno: 31.1.2006 | Kategorija: Zgodovinaveč
  • Tehnomanija: januar 2006

    Januar se že vrsto let začenja s konferenco Macworld Expo in vse kaže, da bo Apple tudi letos poskrbel za novoletno presenečenje. Pripravljal naj bi posebno različico osebnega računalnika Mac Mini, ki bo rabila kot računalnik za hišni kino (HTPC) in bo potemtakem osrednji del domačega okolja za glasbo in video. Sistem bo mogoče krmiliti z daljinskim upravljavcem, Apple pa naj bi razvil povsem nov program za upravljanje in predvajanje vsebin, ki se bo od tekmecev razlikoval predvsem po preprostosti in eleganci. Apple seveda računa tudi na drugačne sinergije. Ena izmed pomembnih lastnosti bo zmožnost sinhronizacije podatkov, skupaj z video posnetki z mobilnimi predvajalniki iPod. Obenem naj bi Apple prestavil nov način zaščite vsebin pred piratiziranjem, s čimer želi utrditi svoj za zdaj dober odnos s hollywoodskimi studii.

    Objavljeno: 31.1.2006 | Kategorija: Tehnomanijaveč
  • Kaj smo si zapomnili leta dva tisoč petega

    V rokah držite januarsko številko Monitorja, ki pa je vendarle izšla konec decembra, se pravi ob izteku leta. In to leta, ki se je izkazalo za zelo zanimivo na različnih področjih. Uredniki in sodelavci, ki soustvarjamo revijo, smo si ga zapomnili različno - nekaterim so ostali v spominu bolj strojni izdelki, drugim spletne storitve, tretjim liberalizacija telekomunikacij pri nas... Omenjena različnost je seveda posledica tega, da je računalništvo širok pojem, ki ga v reviji poskušamo pokrivati s kar najširšim "repertoarjem" in širokim videnjem sodelavcev, saj ga le tako lahko dovolj popolno zaobjamemo.

    Objavljeno: 31.1.2006 | Kategorija: Zgodovinaveč