Kako veste, česa ne smete videti?
Ross Andersen, The Atlantic
Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal ali Google Pay:
Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.
Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Kako veste, česa ne smete videti?
Ross Andersen, The Atlantic
Na začetku leta 2023 je astronom Željko Ivezić, direktor observatorija Vere Rubin z milijardo vrednim teleskopom, ki so ga Združene države Amerike več kot dve desetletji razvijale v čilski puščavi, sodeloval v zelo nenavadnih pogajanjih. Dogovoriti se je moral o njegovi uporabi, s katero ne bi ogrozili ameriške državne varnosti.
Naloga bi bila nenavadna za vsakega znanstvenika, za nameček pa se Iveziću ni niti sanjalo, s kom se je pogajal. »Niti tega nisem vedel, s katero upravo ali agencijo se pogovarjam,« mi je povedal med nedavnim videoklicem iz svoje terenske pisarne v Čilu. Predstavniki so z njim komunicirali le prek posrednikov v Državni znanstveni fundaciji, Ivezić pa ni vedel niti tega, ali je na drugi strani ena oseba ali več. Razbrati mu je uspelo le, da se ukvarjajo z varnostjo in da veliko vedo o astronomiji.
Teleskop Vera Rubin je nameščen v preprosti zgradbi na vrhu gore v puščavi Atacama. Komora s primarnim ogledalom štrli iz podolgovate strukture, ki spominja na glavo sfinge. Vesoljski teleskop omogoča neverjetno povečavo in bo podobno kot vesoljski teleskop Jamesa Webba, ki ga je Nasa v vesolje poslala pred nekaj leti, odstiral pogled v oddaljene kote vesolja. A medtem ko prvi lahko opazuje le delček neba, je domet teleskopa Vere Rubin veliko večji. V pol minute bo že posredoval podobo 13 milijard svetlobnih let oddaljenega predela vesolja, nato pa se prestavil in posnel sosednji odmerjeni predel. Po samo treh nočeh postopnega snemanja bo kot keramičar, ki s ploščicami obloži kopalnico, sestavil posnetek celotnega neba.
Nerodno bi bilo, če bi leča teleskopa zaznala vohunski satelit in bi bila njegova lokacija v realnem času znana ljudem po vsem svetu.
Skrbniki državne varnosti imajo pomisleke, kaj vse bo prikazal teleskop Vere Rubin. Ivezić mi je povedal, da bo na vsakem posnetku neba več kot 40 milijard objektov, kar je nekajkrat več, kot so prikazali vsi prejšnji posnetki celotnega neba skupaj. Ko bo novi teleskop zaznal objekt, ki še ni evidentiran, bo opozoril astronome. Če bo milijarde svetlobnih let proč eksplodirala zvezda, bo to registriral algoritem in znanstveniki bodo obveščeni. Če bi asteroid blizu Zemlje začel padati proti nam, bi ga znanstveniki lahko skupaj z drugimi observatoriji vzeli takoj pod drobnogled. A nerodno bo, če bo leča teleskopa zaznala vohunski satelit ali drugo tajno vesoljsko plovilo, saj bi se tudi v tem primeru sprožil alarm in lokacija objekta bi bila v realnem času znana ljudem po vsem svetu.
Pentagon ne mara, da bi o njegovih satelitih vedeli preveč. Med hladno vojno so Združene države Amerike skrbneje skrivale, kaj počno v vesolju, kot to, kaj se dogaja na jedrskem področju, je pojasnil zgodovinar Aaron Bateman, ki dela na univerzi Georga Washingtona in je avtor knjige Weapons in Space (Orožje v vesolju). ZDA so predstavile svoj jedrski arzenal – koliko orožja in dostavnih vozil zanj imajo –, medtem ko so o vesoljskih orožarskih zmogljivosti veliko skrivnostnejše. Bateman mi je pojasnil, da je bil do leta 1992 uradna skrivnost že sam obstoj državnega izvidniškega urada (National Reconnaissance Office), ki razvija ameriške vohunske satelite. Urad še vedno upravlja floto satelitov, a podrobnosti, kakšni so in koliko jih je, so še vedno skrivnost.
Teleskop observatorija Vere Rubin se bo z nekaterimi verjetno nehote spogledal. Mnogi med njimi bodo prav tako teleskopi, le da niso usmerjeni proti nebu, temveč proti Zemlji. Ta dvojna narava teleskopa izvira iz njegovih zametkov; ko ga je Galilej izumil, je vladarju Benetk pisal, da lahko odkriva sovražnikove ladje. Obljubil je tudi, da bo naprava ostala skrivnost.
Na začetku hladne vojne je britanska vlada opazovala sovjetske satelite in izstrelke. Tovrstna podpora je potekala tudi v nasprotno smer, torej da so vohuni pomagali civilnim ustanovam. Med Apollovo odpravo so sateliti izvidniškega urada naredili posnetke mogočih krajev za pristanek na Luni. Pregledali so tudi poškodovane panele na Skylabu, prvi Nasini vesoljski postaji. Leta 1981, med krstnim poletom vesoljskega plovila, je Nasin astronavt zasukal plovilo, da je satelit izvidniškega urada lahko od blizu posnel toplotno zaščito in so strokovnjaki nato ocenili, kako je prenesla trenje v atmosferi. Za operacijo je vedelo le nekaj ljudi v agenciji.
Obveščevalni krogi so imeli v vesolju velike zmogljivosti, še preden je Nasa leta 1977 sploh začela razvijati teleskop Hubble.
Javnost šele z velikim časovnim zamikom izve, kaj vse je zmožna videti njihova vlada. Vesoljski zgodovinar Dwayne Day mi je pripovedoval, da so imeli obveščevalni krogi v vesolju velike zmogljivosti, še preden je Nasa leta 1977 sploh začela razvijati Hubble. Tehnologijo, ki pomaga sodobnim teleskopom na tleh prodreti skozi atmosfersko motnjavo, je razvila vojska in jo nato delila s civilnimi astronomi. Državni izvidniški urad ima morda najrazličnejše teleskope. Leta 2012 je Naso celo presenetil z darilom – s teleskopom, ki se lahko primerja s Hubblom, ker se jim je samo prašil in delal napoto.
Ivezić se je zavedal, da s teleskopom Vere Rubin ne smejo razkriti pravega obsega ameriškega vesoljskega obveščevalnega sistema. Privolil je v vzpostavitev sistema, ki bo zaupne podatke odstranjeval s posnetkov teleskopa, vendar s svojimi skrivnostnimi sogovorniki ni takoj dorekel, kako naj bi to potekalo. Nekatere pomisleke so hitro razrešili. Obrambna obveščevalna agencija včasih prosi za podatke, ali najmočnejše radijske teleskope uporabljajo tuji državljani, najbrž zato, ker jo skrbi, da bi ti leče usmerili v kaj občutljivega. Čilski upravljavci teleskopa Vere Rubin ne bodo potrebovali takšnega protokola, ker imajo točno zarisan desetletni načrt opazovanja. Ivezić je povedal, da ga je pokazal predstavnikom vlade in jim zagotovil, da ga nihče ne more spreminjati.
Ivezića je najbolj skrbelo, da ga bodo prisilili vzpostaviti sistem, kot so ga pred dobrimi desetimi leti zračne sile zahtevale od veliko manj zmogljivejše astronomske naprave Pan-STARRS. Posnetke teh teleskopov na Havajih so posredovali nekomu v vojski – temni strani, kot se je izrazil Ivezić –, kjer so jih uredili, preden so jih v roke dobili astronomi. Popravki niso bili ravno malenkostni. »Ko si končno dobil posnetek, so bili vsi vojaški objekti počrnjeni,« je pripovedoval Ivezić. »Kot bi jih nekdo porisal z markerjem. To je močno omejevalo delo znanstvenikov.«
Po krajšem pregovarjanju so dorekli precej manj invazivno metodo za utišanje opozorila, ko bi teleskop zaznal tajni ameriški objekt. Državna agencija – Iveziću niso izdali, katera – je prispevala pet milijonov dolarjev za razvoj posebne mreže za odstranjevanje občutljivih podatkov. Tik preden bo teleskop naredil enega svojih 30-sekundnih posnetkov odseka neba, bodo datoteko nemudoma šifrirali, ne da bi si jo kdo poprej ogledal, in nato posredovali na tajno lokacijo v Kaliforniji.
Nato bo samodejni sistem posnetke primerjal s starejšimi. Če bo odkril kaj novega, naj bo to asteroid, zvezda, ki je eksplodirala, ali vohunski satelit, bo ta del posnetka izrezal in nato odstranil vse izseke, na katerih bi lahko bili tajni ameriški objekti. Preostali material bo skupaj s koordinatami novih pojavov v minuti na voljo službam za opozarjanje, ki jih uporabljajo astronomi po vsem svetu. Čez tri dni in osem ur bo celoten posnetek v rokah astronomov brez nerodnega brisanja in drugih znakov urejanja.
Takrat bodo morebitni vohunski sateliti tako in tako že nekje drugje, saj navsezadnje morajo biti izmuzljivi. Njihove orbite so neenakomerne in pogosto spreminjajo smer. Niti najsposobnejši astronomi na svetu njihove trenutne lokacije ne bi mogli določiti na podlagi svetlobne sledi na tri dni starem posnetku.
Ivezić mi je razložil, da so bila najzahtevnejša pogajanja o dolžini embarga za objavo podatkov. Prvotno je prosil, da bi astronomi posnetke prejeli v desetih urah, nasprotna pogajalska stran pa je želela imeti skoraj sedem dni časa. Nazadnje je moral Ivezić sprejeti kompromisno rešitev.
Kako so potekala pogajanja, je pojasnjeval predvsem Ivezić. Državna znanstvena fundacija in predstavniki ministrstva za energijo so potrdili nekaj splošnih podatkov v članku, niso pa želeli izdati, s kom se je pogovarjal, niti niso povedali imena urada ali agencije, ki je plačala za šifrirno mrežo. Vesoljske sile (Space Force) dogajanja niso želele komentirati. Državni izvidniški urad je povedal le, da ne more ponuditi podatkov o kateremkoli od teleskopov.
Ivezić o svojih skrivnostnih sogovornikih ni imel žal besede, nasprotno, poudaril je, da so se mu zdeli iskreni zaskrbljeni zaradi tveganja in ogrožanja znanstvenih nalog teleskopa Vere Rubin. »Niso prihrumeli in mi zabrusili, da je zakon na njihovi stran in kaj bi po njihovem moral storiti, pa pika,« je razložil. »Navsezadnje pa tudi mi upravljamo milijardo dolarjev davkoplačevalskega denarja,« je smeje se dodal.
Copyright The Atlantic, distribucija Tribune Content Agency.
Na testiranju organizacije The Dawn Project so se pokazale alarmantne pomanjkljivosti sistema Tesla Full Self‑Driving (FSD).
Ker za kitajska podjetja veljajo stroge omejitve pri nakupih najzmogljivejših čipov, ki so uporabni za trening umetne inteligence, so se tamkajšnja podjetja znašla na zelo staromodni način. Umetno inteligenco trenirajo v Maleziji, kjer so čipi na voljo, le podatke je treba prinesti do tja. In spet se je izkazalo, da je v starem vicu o samokolnici diskov kot najhitrejšem načinu prenosa podatkov nemalo resnice. Temu pravimo tudi sneakernet.
Za zdaj še brez novega videza.
Danska vlada sledi zgledu Københavna in Aarhusa, saj je napovedala odmik od Microsoftove programske opreme in storitev v oblaku proti odprtokodnim rešitvam. Razlog ni cena, temveč digitalna suverenost.
Switch 2, ki je izšel 5. junija, je doslej najuspešnejša Nintendova konzola v zgodovini, bržčas pa tudi med vsemi. V vsega štirih dneh so prodali 3,5 milijona konzol, s čimer bo zlahka podrla dosedanje rekorde.
Leta 2013 je skrivnostna skupina hekerjev, ki se je poimenovala Shadow Brokers, ukradla nekaj disket Nacionalne varnostne agencije NSA, polnih tajnih podatkov. Te skrivnosti je nato objavljala na internetu in tako javno osramotila agencijo ter okrnila njene zmožnosti zbiranja podatkov, hkrati pa je sodobno kibernetično orožje položila v roke vseh, ki so si ga le zaželeli.
Arhiv
Uvodnik
Strojni svetovni splet
Mnenja
Dočakal sem prihodnost
Nove tehnologije
Koliko hitrosti je dovolj?
Povezani na poti
Pregon!
Fokus
Elektronski papir v barvah
Neznosna lahkost branja
RLCD - Renesansa LCD
Uvodnik: Strojni svetovni splet
Dosje
Ali androidi sanjajo o električnih ovcah?*
Med trirazsežnim navdušenjem in strahom
Monitor Pro
Oblak je temelj digitalne preobrazbe
Prihodnost sodelovanja in digitalnih komunikacij
Uvodnik - Je oblak vsemogočen?
Na zvezi
Kariera v IT
Zgodovina
Kralj omrežij
Mikroračunalniški roboti
Odprta scena
Teleskop kot tveganje za državno varnost
Zakaj nas mora skrbeti za prihodnost čipov
Prenosni računalniki
Zmogljivost stane!
Telefoni
Prenovljeni srednji razred
Preizkusi
Kupil sem ZX Spectruma
Previdni korak naprej
Projektor v žepu
Nasveti
Oblačni triki
Mobilno
Applove nagrade
Če hodiš, lahko plešeš
Naš izbor na Androidu
Naš izbor na iPhonu
Kupite dostop do aktualne številke:
5,99 EUR mesečni zakup
