Tehnomanija
Pa se je spet zgodilo. Google je namreč sredi maja stal približno eno uro zaradi napake v svojem megalomanskem omrežju računalnikov (čeprav ne želijo komentirati, menda zaradi prehoda na IPv6).
TEHNOMANIJA
Na prvi pogled nič posebnega, vendar se ob natančnejšem pregledu ponudi kar nekaj razlogov za zaskrbljenost. Uradno je imelo z dostopom do svojih podatkov in storitev težave približno 14 % uporabnikov. Toda v resničnih številkah je to na milijone ljudi! Menda zlasti tistih največjih, ki prihajajo tudi iz največjih omrežij. V časih, ko podjetja vse bolj razmišljajo o uporabi storitev v oblaku, delujejo take "nerodnosti" kot hladen tuš, ki zmanjšuje zaupanje. Po drugi strani pa številni analitiki ocenjujejo, da je Google danes "prevelik", da bi propadel ali nehal delovati. To marsikoga navdaja z drugačno vrsto strahu ... *
V zadnjih mesecih je bilo tudi precej polemike o tem, koliko energije porabijo veliki ponudniki spletnih storitev za strežbo svojih uporabnikov. Večinoma govorimo o nepreglednih množicah računalnikov, ki porabijo na gigawatte energije - to prikazuje spletne storitve v povsem drugačni luči, vsaj kar zadeva koncept zelenega računalništva. Za zanimivo primerjavo so poskrbeli v Googlu, kjer so izračunali, da povprečna poizvedba v njihovem iskalniku povzroči porabo okoli 1 kJ energije in prispeva k emisiji 0,2 grama ogljikovega dioksida. V svoj bran pa so ponudili še naslednjo primerjavo: za pripravo dnevnega časopisa porabimo toliko energije kot 850 poizvedb v Googlu. Za pripravo kozarca pomarančnega soka potrebujemo 1050, hamburger pa jih porabi že 15.000. Eno pranje krožnikov v domačem pomivalnem stroju nas bo stalo 5100 poizvedb, osem kilometrov z avtomobilom pa 10.000. Povprečna družina v ZDA porabi mesečno toliko kot približno 3,1 milijona poizvedb. Kot kaže, smo izumili novo mersko enoto.
*
Včasih se zdijo odnosi med velikimi izdelovalci računalniške opreme kot "višja" matematika, ki jo je težko razumeti. Presenetljiva poteza Oracla, ki je kupil družbo Sun, še vedno odmeva v računalniški industriji in vse več analitikov meni, da bodo resnične posledice vidne šele čez čas. Zanimivo je predvsem spremljati razmišljanje analitikov z Wall Streeta, ki menijo, da je naslednja tarča zagotovo družba Red Hat. Čeprav nihče ne napoveduje hitrih potez, se krepijo informacije, da je najresnejši kandidat za prevzem IBM, ki je potegnil "ta kratko" pri poizkusu prevzema Suna. Zlasti zato, ker se utegnejo sicer dobri odnosi med Oraclom in Red Hatom zdaj zaradi Solarisa ohladiti. IBM pa potrebuje platformo, kot je RHEL (pa tudi Jboss), ki se sicer odlično prodaja tudi v teh težkih časih. Mar je na obzorju nov prevzem?
*
Kaj vse bi naredili izdelovalci računalnikov, da bi le prodali svoje izdelke? Kako, denimo, motivirati za nakup nežnejši spol? Dell je na primer nedavno objavil novo spletno stran Della ( ; www.dell.com/della ), na kateri skuša svoje izdelke prikazati kot modne dodatke, ki so na voljo v živahnih barvah in oblikah. Stran, na kateri vsebino in obliko prenosnika podredimo lastnemu slogu, ne potrebam. Stran, kjer avtorji pišejo o samih plemenitih nasvetih, kot so skrb za okolje, darovanje v človekoljubne namene, govor je o umetnosti in umetnikih. Stran, kjer so torbice za računalnike bolj pomembne od vsebine, ki jo prenašamo v njih. Toda hitra anketa med uporabnicami v ZDA je pokazala, da veliko število tako reklamo zavrača, ker preveč banalizira njihovo povezavo z računalniki. Računalniki so pač računalniki in reklame zanje bi za večino morale biti spolno nevtralne. Še en "kiks" s strani tržnikov, ki v žaru trenutnega navdiha pogosto pretiravajo?
*
Nekoliko v ozadju se je v javnosti pojavila novica, da Intel namerava opustiti svoj doslej najzmogljivejši procesor Core i7-965 Extreme Edition. Nenavadno je to, da je to eden redkih primerov (morda celo edini doslej) v računalništvu, ko se izdelovalec odloča za opustitev najzmogljivejšega izdelka. Navadno se je to dogajalo na spodnjem koncu zmogljivostne lestvice oziroma med starejšimi izdelki. Zagotovo pa ne pri tako svežih izdelkih, kot je Core i7. V Intelu s tem neposredno priznavajo, da se kupci odločajo za take izdelke bistveno manjkrat kot v preteklosti. Smer razvoja gre kvečjemu k manjšim in manj potratnim izdelkom, recimo za netbooke. Core i7 je bil sicer že tarča Intelovih tekmecev, denimo družbe Nvidia, ki trdi, da je procesor potrata denarja, zlasti za tiste, ki ga promovirajo za igre. Ali to že pomeni, da je Core i7 Intelov večji spodrsljaj v zadnjih letih?
*
Digitalna zaščita avtorskih pravic še naprej muči založnike glasbe in video posnetkov. Nedavno so prek podjetja Lala prišli do nove zamisli, ki pa je povzročila kar nekaj ogorčenih mnenj. V družbi Lala, ki sicer ponuja glasbo v zapisih MP3, so razvili novo vrsto DRM, ki ne ščiti posamezne pesmi na krajevni napravi, temveč v omrežju. Gre za zamisel, da bi ponudniki interneta preprečevali dostop do datotek, ki so avtorsko zaščitene in uporabnik nima pravice zanje. Najbolj kontroverzen del zamisli je potuhnjeno vabljenje avtorjev datotek MP3, da svoje nelegalne "izdelke" naložijo v strežnike ponudnikov pod pretvezo izmenjave datotek, tam pa jih ti opremijo z zapisi DRM in vključijo v filter. Najbolj glasen nasprotnik je Michael Robertson, sicer ustanovitelj izvirne storitve MP3.com. Še en dokaz več, da se tokrat zaščita seli na omrežno raven.
*
Računalniški vdori in zlonamerna uporaba računalnikov v vlogi "zombijev" niso nič novega, toda nedavno razkritje podjetja Finjan daje misliti. Podjetju, ki se sicer ukvarja z računalniško varnostjo, je uspelo izslediti omrežje nadzorovanih računalnikov (botnet), ki šteje kar 1,9 milijona (!) okuženih sistemov po vsem svetu. Omrežje ima menda sedež v Ukrajini, kjer naj bi ga nadzorovalo šest posameznikov. Med okuženimi sistemi je celo 77 domen v lasti različnih državnih institucij, tudi v ZDA. Finjan trdi, da so okuženi računalniki v stalni pripravljenosti, da izvajajo poljubno kodo, okužbo pa je v času objave zaznalo le okoli 4 od skupno 39 različnih protivirusnih programov. V Finjanu ocenjujejo, da so avtorji najbrž vsak dan zaslužili tudi po 190.000 dolarjev z nelegalnimi vdori in transakcijami. Težava je v tem, da je taka omrežja zelo težko izkoreniniti, saj avtorji nenehno prilagajajo kodo.
*
Ukradeni prenosniki stanejo podjetja precej več, kot se zdi na prvi pogled. To je ugotovitev raziskave, ki jo je financiral Intel in razkriva, da odtujeni prenosnik podjetje v povprečju stane kar skoraj 50.000 dolarjev, bistveno več, kot je vrednost samega računalnika. Avtorji so analizirali stroške v okoli 138 različnih primerih, pri tem pa upoštevali vse neposredne in posredne stroške, kot so izguba poslovnih podatkov, potrebne spremembe v varnostni zaščiti zaradi kraje, pravni stroški, stroški računalniške forenzike in še kaj. Raziskava gre celo tako daleč, da rangira stroške po delovnem mestu nesrečneža, ki je izgubil računalnik. Direktorji podjetij lahko računajo na strošek več kot 60.000 dolarjev, operativni vodje pa na polovico te vsote. Zelo pomembno je, kdaj (če sploh) prenosnik najdejo. Če izgubljeni predmet izsledijo v enem dnevu, so stroški približno 8950 dolarjev, po tednu dni iskanja se to zviša tudi na več kot 100.000 dolarjev. V poduk in razmislek vsem, ki s prenosniki ravnajo preveč ležerno, jih na primer puščajo na vidnem mestu v osebnem avtomobilu.
Google je imel maja težave z delovanjem. Uradno je bilo prizadetih le približno 14 % uporabnikov, toda v resničnih številkah je to na milijone ljudi!