Tehnomanija: september 2004

Tehnomanija: september 2004
Objavljeno: 10.2.2005 07:48 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Tehnomanija | Revija: September 2004

Intel pripravlja novo različico procesorja Pentium 4 Extreme Edition, ki bo deloval s taktom 3,73 GHz, predvsem pa bodo v Intelu tedaj prvič dvignili takt sistemskega vodila (FSB) na 1066 MHz (doslej največ 800 MHz). Podrobnosti so pricurljale v splet iz predstavitev nekaterih tajvanskih izdelovalcev, sodeč po teh, pa naj bi se prehod zgodil v zadnjem četrtletju letošnjega leta. Novi sistemski nabor, ki bo podpiral hitrejši FSB, bo izboljšana različica sistema Alderwood, uradno imenovan najbrž i925XE.

*

Po drugi strani je Intel odložil predstavitev še hitrejše različice Pentium 4, take s taktom 4 GHz, na prvo četrtletje 2005, čeprav je bil dolgo časa cilj, da bi jo predstavili še letos. Intel navaja kot vzrok nezmožnost, da bi procesor pravočasno izdelali v dovolj velikih količinah, primernih za vpeljavo na trg. Nekaterim pa se zdi zanimivo, da je odločitev prišla skoraj hkrati z Microsoftovo preložitvijo izida 64-bitne različice okolja Windows XP, ki bo zdaj prav tako nared v prvem četrtletju 2005. Nič čudnega, saj bodo novi Pentiumi 4 poleg večjega takta tudi podpirali EM64, Intelovo različico 64-bitnih ukazov, ki jih je prvi predstavil AMD.

*

Letošnje leto sicer ni bilo ravno dobro za družbo Intel. Od začetka leta so se v podjetju vrstile številne težave, ki so povzročile zamike predstavitev novosti in številne proizvodne težave. V javnosti so te informacije sicer malo znane, toda Intel je imel sprva silno veliko težav pri prehodu na proizvodnjo čipov z 90-nm arhitekturo in to je povzročilo zamudo procesorjev Dothan in Prescott. Napake pa so pogosto delali tudi načrtovalci vezij, tako da so morali prvi rod sistemskih naborov 915 G/P in 925X vpoklicati, zaradi napak pa so povsem opustili dva prihajajoča procesorja z internimi imeni Tejas (P4) in Jayhawk (Xeon). Vodstvu podjetja je zavrelo, tako da je direktor Craig Barrett julija zaposlenim poslal interno pismo, v katerem jih poziva k spremembi delovnih postopkov in navad, ki v preteklosti niso bili značilni za to družbo.

*

Intelove težave prihajajo v javnost prav v trenutku, ko je AMD po manjšem upadu zopet močno začel pridobivati tržni delež. Prehod na 64-bitno arhitekturo se bo, kot kaže, zgodil hitreje, kot so v Intelu načrtovali, zato se Athloni 64, zlasti pa Opteroni, odlično prodajajo. Dodaten udarec bo za Intel vpeljava drugega kompleta popravkov za Windows XP, ki vsebuje podporo strojnemu preprečevanju vdorov s prekoračitvijo medpomnilnikov, to pa ima v svojih čipih trenutno le Intel. AMD pa se ne namerava boriti le področju 64-bitnega računalništva. Nedavno so začeli nov projekt, s katerim naj bi naredili ultra varčne različice mobilnih procesorjev, po vzoru Pentiumov M ULV in procesorjev Transmeta. Menda s 64-bitnim jedrom, kar bo zopet povzročilo težave tekmecem.

*

Kljub relativnemu uspehu igralnih konzol XBox se Microsoft ne namerava predati na tem področju zabavne elektronike. Bill Gates je v intervjuju za nemško revijo Wirtschafts Woche izjavil, da bi rade volje kupili družbo Nintendo, če bi se vodstvo japonskega podjetja odločilo za to. Microsoft je tudi sicer že zaposlil nekaj razvijalcev in specialistov iz japonskega podjetja, zdaj pa prek medijev snuje veliki met. Microsoft bi se s tem korakom najbrž zavihtel na vrh po tržnem deležu, najbolj pa bi se okrepili na področju programske opreme oziroma iger, ki so ključnega pomena za uspeh igralnih konzol.

*

Microsoft poleg tega nadaljuje s svojo strategijo, da nasproti misleče preprosto "izplača". V tožbi proti nekdanji družbi Lindows zaradi domnevne kršitve zaščitenega imena se je odločil za nenavaden korak - poravnavo. Microsoft bo družbi, ki je med tem spremenila ime v Linspire, plačal 20 milijonov dolarjev (kljub temu da je bil tožnik), v zameno pa ta ne bodo nikjer po svetu več uporabljala imena Lindows. Pravniki iz Redmonda so očitno ocenili, da je bolje končati nepotrebne sodne spore, ki zgolj mečejo slabo luč na podjetje, nimajo pa posebnega učinka na trg. Poteza zelo spominja na odločitev družbe Sun glede jave pred nekaj meseci.

*

Sun se medtem vse bolj ozira za priložnostmi, ki jih vidi predvsem na trgu izdelkov z drugimi procesorskimi arhitekturami. V podjetju menda resno razmišljajo, da bi svoj operacijski sistem Solaris ponudili tudi za strežnike z Intelovimi procesorji Itanium in celo IBMovimi, ki uporabljajo procesorje Power. Za Sun je to zasuk za 180 stopinj v primerjavi s še nedavno strategijo, ko so celo nameravali opustiti podporo Solarisu na arhitekturi x86. Naleteli so na velik odpor uporabnikov in odločitev spremenili. Slabi poslovni rezultati, ki so na mesto izvršnega direktorja pripeljali Jonathana Schwartza, so očitno podjetje prisilili, da spremeni svojo strategijo, ki je doslej narekovala podporo domala zgolj lastni arhitekturi SPARC.

*

Kdo je pravzaprav pravi oče računalnikov Macintosh? Zgodovina pravi, da je bil to Steve Jobs z ekipo, skupina prvotnih razvijalcev Maca, ki se je zbrala na okrogli mizi na konferenci MacWorld v Bostonu, pa meni drugače. Nobeden od njih ne dela več v družbi Apple, zato po toliko letih laže govorijo o začetkih. Večina meni, da je Jobs k projektu Macintosh pristopil šele, ko je bil ta bolj ali manj definiran, vključil pa se je predvsem zaradi neuspešnega projekta Lisa, ki ga je osebno vodil. Pravi oče naj bi bil Jef Raskin, ki je projekt Macintosh razvil že konec 60. let, vendar ga je fizično izvedel šele v družbi Apple. Steve Jobs na okrogli mizi ni želel sodelovati.

*

Apple in Motorola sta potrdila, da sodelujeta pri projektu, ki bo združil mobilni telefon in mobilni predvajalnik digitalne glasbe, po vzoru Apple iPoda. Izdelek naj bi prišel na svetlo leta 2005, omogočal pa bo dostop do glasbe prek spletne trgovine in programske opreme iTunes. O drugih podrobnostih ne želijo govoriti, zato pa je na voljo cel niz neuradnih informacij. Po mnenju nekaterih naj bi nova naprava imela precej manj pomnilnika od predvajalnikov iPod, reda velikosti 500 MB. Druge spet opozarjajo, da bo imel telefon kot prvi vgrajen nov rod diskov velikosti enega palca, ki bi lahko ponudili nekaj GB prostora. Mnogi se tudi čudijo, da se je Apple odločil sodelovati z Motorolo, ki ima le 16,5 % tržni delež, zato so že začeli ugibati, ali bo zasnova ponujena tudi drugem; najpogosteje se omenja Nokia.

*

Creative Labs pa je ubral drugo pot na področju digitalnih predvajalnikov glasbe. V pripravi ima nov model, ki bo omogočal brezžični prenos podatkov in dostop do glasbe, vendar pri tem ne bo uporabljal radijske tehnologije (bluetooth, Wi-Fi). Namesto tega so se odločili sodelovati z družbo Aura Communications, ki razvija izdelke z imenom LibertLinky. Ti za prenos podatkov uporabljajo tehnologijo komunikacij z bližnjim magnetnim poljem, zaradi česar so povsem odporni proti motnjam pri prenosu. Z magneti vezja z imenom LibertyLink povzročajo indukcijo na drugi strani komunikacije, zaradi česar je mogoč tudi prenos podatkov. Napravi sta lahko do dva metra narazen, prednost pa je predvsem v manjši porabi energije - kar 5000-krat manjši kot pri prenosih bluetooth. Komercialna prihodnost projekta še ni določena.

Bill Gates je v intervjuju izjavil, da bi rade volje kupili družbo Nintendo, če se bi vodstvo japonskega podjetja odločilo za to.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki