Spletna zabava
Kakor se za poletno številko spodobi, se bomo tokrat odpravili na nekoliko lahkotnejši spletni potep in obiskali nekaj spletnih strani, na katerih se lahko igrate.
Igram posvečenih spletnih strani je seveda ogromno, nas pa so tokrat zanimale predvsem tiste, na katerih se lahko igramo. Zlasti odkar je v modi java, najdemo v spletu čedalje več bolj ali manj zabavnih igric, ki imajo pred običajnimi dve veliki prednosti - so brezplačne in ni se nam treba ukvarjati z nameščanjem, saj jih igramo kar na spletni strani.
Take igrice so zelo priljubljene predvsem pri tistih, ki v službi sedijo za računalnikom in se zaradi pomanjkanja pametnega dela bolj ali manj dolgočasijo. Pri tem nam seveda vsem najprej pridejo na misel državni uradniki. V službene računalnike navadno ne morejo oziroma ne smejo nameščati igric, imajo pa hiter in neomejen dostop do spleta, zato lahko, kadar ravno ne delajo kakšne druge škode, obiščejo spletno stran, na kateri potem zapravljajo čas, to pa seveda plačujemo davkoplačevalci. Ampak ker tole ni politična revija, se raje vrnimo k igram.
Leteči pingvini
Metanje pingvinov v daljavo menda ni najbolj ekološko korekten šport, je pa med kiberščaki zadnje čase eden bolj priljubljenih in ne dvomimo, da se je v njem pomeril tudi Bill Gates ter si pri tem predstavljal, da so pingvini tisti linuxovski. Jetija, ki s kijem za baseball poskuša pingvine naučiti leteti, si je izmislil Avstrijec Christian Hilgert in igrico naredil tako, da jo lahko igramo kar na njegovi spletni strani. Čar igre je predvsem v doseganju vedno novih rekordov, bodisi osebnih ali tistih "pravih", ki so zapisani na seznamu 1000 najdaljših metalcev. Za dober met je seveda treba kar precej prstne spretnosti in koordinacije.
Hilgert je po uspehu prvega dale igrice naredil še tri druge, pri katerih prav tako na različne načine po zraku frčijo pingvini, ko boste to brali, pa bo na voljo že tudi peti del. Po Evropi se lahko z nabijanjem pingvinov zabavajo tudi na prenosnih telefonih, saj prirejeno različico igre ponujajo številni ponudniki mobilnih telefonskih storitev, na vsesplošno žalost slovenskih ljubiteljev jetijevskih športnih panog pa med njimi še ni naših.
Metanje pingvinov v daljavo ni najbolj ekološko korekten šport.
Največji navdušenci lahko Jetija in pingvine, skupaj s pesmico, kupijo tudi na plošči.
Pobeg iz škrlatne sobe
Sodite med tiste, ki se s kančkom nostalgije spominjajo pustolovskih iger, kakršna je bila recimo Pobeg z Opičjega otoka, v katerih ste z miško v roki iskali različne predmete in poskušali ugotoviti, kako bi jih bilo treba med seboj kombinirati in uporabiti, a nimate več časa, da bi se lotili katere od novejših takih iger? Potem vas bo morda razveselila igrica Japonca Toshimitsuja Takagija, Crimson room (www.albinoblacksheep.com/flash/room.php).
Brez odvečnega zavlačevanja se znajdete zaklenjeni v škrlatni sobi, ki je videti kot vsaka cenena hotelska soba, nekje v njej pa je skrit ključ, s katerim boste lahko iz nje pobegnili. Vsaj upate tako. Pot do ključa seveda ni tako lahka, kakor bi si morda mislili na prvi pogled, saj morate skrbno preiskati vso sobo in najti predmete, ki vam bodo pomagali priti do končnega cilja.
Za tiste, ki morda niti približno ne veste, o čem pravzaprav pišemo, povejmo, kako je to približno videti. Ko se razgledate po sobi, tako da malce klikate po njej, opazite nekakšno komodo z dvema predaloma. S klikom nanju ugotovimo, da sta zaklenjena, kar pomeni, da se v njima prav gotovo kaj zanimivega skriva. Poiskati morate torej ključ, ki ga najdete pod blazino. Ko jo kliknete, se dvigne, ključ, ki leži pod njo, pa prav tako poberete s klikom. V enem od predalov najdete električni kabel za laserski gramofon na komodi. Zdaj boste morali verjetno nekje poiskati še ploščo, na kateri bodo morda navodila za naslednji korak. Ali pa tudi ne ...
Izkušeni pustolovci se bodo iz škrlatne sobe rešili v petih, morda desetih minutah, manj izkušeni pa bodo po njej klikali in preizkušali različne predmete tudi pol ure ali še dlje.
Če z rešitvijo iz škrlatne sobe svoje nostalgije po računalniških pustolovščinah še niste povsem potešili, se lahko preizkusite še v zeleni sobi (Viridian Room, ki jo najdete na naslovu www.fasco-cs.com/works/viridian/index_e.html). Ta je nekoliko zahtevnejša od škrlatne. In če ste postali zasvojeni, si lahko za 500 jenov ali 900 tolarjev omislite še modro izbo, Blue Chamber, obiščete pa lahko tudi avtorjevo spletno stran na naslovu www.datacraft.co.jp/takagism/.
Škrlatna soba za ljubitelje miniaturnih pustolovščin
Rečni IQ
freeweb.siol.net/danej/Games.htm
Verjetno poznate tisto uganko, v kateri morate s čolnom, v katerem je prostora le za tri, čez reko prepeljati volka, kozo in zeljnato glavo, pri tem pa paziti, da vsi ostanejo celi, če že siti tokrat ne bodo. V Hongkongu so jo nekoliko razširili in v igri/uganki River IQ Game so se na bregu reke znašli mati, oče, dve hčerki, dva sinova, zapornik in policaj. Vseh osem mora priti na drugi breg, v čolnu je prostora samo za dva hkrati, da vse skupaj ne bi bilo preveč enostavno, pa morate pri tem paziti, da je zapornik bodisi sam ali v družbi s policajem, da mati nikoli ni sama s sinovoma in oče ne sam s hčerama, kajti v nasprotnem primeru bodo padale klofute, za povrhu pa otroci ne smejo biti sami v čolnu.
Če osmerico varno prepeljete na drugi breg v manj kot 4 minutah, si lahko čestitate, kajti po prepričanju avtorja naloge ste genij. Tudi če boste porabili 10 minut, razloga za zaskrbljenost ni, kajti še vedno sodite med zelo pametne. Povprečno pametni naj bi za rešitev zanke potrebovali okoli 20 minut, če tudi po pol ure še vedno ne veste, kako bi osmerico spravili na drugi breg, pa se lahko tolažite, da je verjetno vsaj vaš čustveni količnik višji od inteligenčnega.
Poskusite spraviti vseh osem na drugo stran reke, po možnosti v manj kakor desetih minutah.
PopCap Games
Da vam zabavnih igric ne bi bilo treba po dolgem in počez iskati po vsem spletu, so poskrbeli avtorji različnih spletišč, na katerih na enem mestu najdete zbrane številne igre. Tu boste našli bodisi različne igre istega avtorja ali računalniškega podjetja, ali pa zbirke brezplačnih iger različnih avtorjev.
Med prve, recimo sodijo PopCap Games, kjer lahko izbirate med 21 igrami, med katerimi se najde kaj za (skoraj) vsak okus. Prevladujejo igrice, pri katerih morate poleg hitrih prstov razmigati tudi male sive celice, nekaj je iger s kartami in nekaj hitrejših arkadnih iger. Ena od njihovih novejših uspešnic je, recimo, Knjižni molj (Bookworm), pri kateri moramo iz nizov črk sestavljati besede in jo lahko v naših krajih uporabimo tudi kot zabaven pripomoček za učenje angleščine.
Če imate doma le navaden modem in plačujete internet po minutah, se hitro izkaže, da brezplačne spletne igrice sploh niso brezplačne, na srečo pa lahko PopCapove namestite tudi v računalnik in jih igrate tudi, kadar niste priključeni v internet. Omislite si lahko tudi različice za žepni računalnik, bodisi palm ali PocketPC.
Ena od bolj priljubljenih igric na PopCap Games je BookWorm.
Zbirke spletnih iger
Eno od večjih zbirk spletnih iger najdemo na spletni strani Fetch Fido na naslovu www.fetchfido.co.uk/games/. Izbira je res pestra in med nekaj sto igrami boste prav gotovo našli kaj po svojem okusu. Izbirate lahko med klasičnimi arkadnimi igrami, kakršne so Pong, Pac-Man, Frogger, Space Invaders, Donkey Kong ali recimo Tetris, različnimi pasjansami, igrami na srečo, kot je videopoker, igrami za več igralcev, pa različnimi miselnimi igrami in še bi lahko naštevali.
Lepe zbirke arkadnih igric boste našli še na naslovih www.addictinggames.com, www.tracone.com/arcade/, uptowncity.com/game.htm, www.gameroom.com, thinks.com/games/, www.javagameplay.com, www.freearcade.com in še marsikje.
Kakorkoli že, za razvedrilo ali samo čisto navadno zapravljanje časa je v spletu priložnosti več kot preveč, državnim uradnikom, ki bodo v službenem času preizkušali naslove iz tega prispevka, pa naj dela dum dum v grešni dušici, in minister naj jih zaloti pri igri.
Izbira brezplačnih iger je na spletnih straneh, kakršna je Fetch Fido, velika.
Med javanskimi igricami najdemo številne klasike, kakršen je legendarni Pac-Man.
Java, Flash & Shockwave
Pri igranju spletnih igric, o katerih pišemo tokrat, utegnete naleteti tudi na kakšno težavico ali dve. Preveč previdni imajo morda požarni zid ali spletni brskalnik nastavljen tako, da takih spletnih programov sploh ne morejo poganjati. Na tem mestu moramo povedati, da so lahko v take igrice skriti tudi virusi, črvi, trojanski konji, vohljaški programi in kar je še podobne zalege, zato vsaj ščepec previdnosti nikakor ni odveč. Vendar bi vas pred neželeno zalego moral obvarovati vsak pošten protivirusni program, ne da bi se vam bilo treba poganjanju spletnih programov kar počez odpovedati.
Če se po kliku igrice ne zgodi nič, vam morda manjka tudi kateri od dodatkov, ki omogočajo njihovo delovanje. Najpogostejši so trije, za javo, flash in shockwave. Prvega dobite na naslovu www.java.com/en/download/manual.jsp, druga dva pa na www.macromedia.com/downloads/.
Če spletna igrica na vašem računalniku ne deluje, morda nimate nameščenega dodatka za javo.
Drugo življenje
Javanske in podobne spletne igrice so sicer zabavne in marsikomu občasna partija tetrisa povsem zadostuje, "pravi" igralci pa seveda prisegajo na drugačne, veliko bolj zapletene igre in med njimi imajo omrežne večigralske igre posebno mesto. Izbira je velika, od iger, v katerih se samo pritiska na sprožilec takega ali drugačnega orožja in pobija vse, kar leze, gre in frči, do takih, v katerih se v odmorih med bitkami še malo trguje, gradi in raziskuje neznane navidezne dežele. A o njih se bomo morda podrobneje razpisali kdaj drugič, tokrat bomo spoznali le eno od razmeroma novih večigralskih domišljijskih iger, v kateri se meja med navideznim svetom igre in resničnim svetom, v katerem živimo, počasi briše.
Drugo življenje, Second Life, že z imenom nakazuje svoje bistvo. Igra je namreč nekakšna mešanica trirazsežne pustolovsko-domišljijske igre in družabnega spletišča, v katerem si izberemo svojo navidezno podobo, avatarja, in potem skupaj z vsemi drugimi udeleženci igre, trenutno jih je že več kakor 10 tisoč, živimo navidezno življenje, v katerem lahko počnemo marsikaj.
Lahko se samo družimo in pogovarjamo, bodisi javno ali zasebno, potujemo po navideznem svetu, ki so ga oblikovali drugi, ali pa se oblikovanja lotimo kar sami, sodelujemo v različnih igrah ter sploh počnemo tako rekoč vse, kar nam pade na pamet. Posedamo lahko, recimo, v navidezni kavarni in klepetamo, ali pa gremo v srednjeveški del Drugega življenja in se pomerimo na viteškem turnirju.
Največja privlačnost Drugega življenja je v tem, da omejitev (skoraj) ni. Nihče nam, recimo, ne brani, da si v navideznem svetu igre ne naredimo spletne trgovine, v kateri potem prodajamo svoje čisto prave resničnoživljenjske izdelke, ali ponujamo take ali drugačne storitve.
Tudi navidezni denar v igri ima svojo pravo, dolarsko ceno. Kakor v vsaki pošteni domišljijski igri se namreč v Drugem življenju trguje in služi navidezni denar, s katerim potem lahko kupimo različne navidezne dobrine, recimo hišo ali boljše orožje. Ampak če se vam mudi in ne bi radi zapravili nekaj navideznih tednov za to, da bi počasi zaslužili dovolj za lepo parcelico na rajski obali, lahko lindenske dolarje, tako se namreč imenuje denar v igri, kar enostavno kupite s papirnatimi zelenci. Za en ameriški dolar dobite približno 250 navideznih, trenutni tečaj pa si lahko ogledate na naslovu www.gamingopenmarket.com.
Najpogosteje igralci s pravim denarjem kupujejo digitalna zemljišča. Kvadratni meter navidezne parcele stane 10 lindenskih dolarjev ali približno 8 tolarjev. Za nekaj tisoč tolarjev si torej lahko privoščite lepo parcelico, na kateri si postavite hišico svojih (dobesedno:-) sanj, lahko pa se na njej začnete ukvarjati tudi s čisto pravimi posli. Če imate dovolj pod palcem, si lahko v Drugem življenju za nekaj manj kakor tisoč (pravih) dolarjev omislite kar lasten digitalni otok.
Sicer pa tudi samo igranje Drugega življenja ni brezplačno, saj morate za mesečno naročnino odšteti približno 2 tolarska tisočaka. A to še ni vse, kajti če mislite, da boste na svoji digitalni parceli samo v miru uživali, se motite. Tako kakor v pravem življenju poznajo tudi v navideznem davke in podjetje Linden Labs, lastnik igre, že zasluži več z davki na navidezno premoženje igralcev kakor s samo naročnino.
A to je, kakor pravijo navdušeni igralci, majhna cena za svobodo, ki jo imajo v igri, saj lahko v Drugem življenju izživijo tako rekoč vse svoje fantazije, in to ne v samoti svojega računalnika, temveč v družbi več tisoč drugih igralcev. Ali je to tudi koristno, pa je že tema za mnenjske strani.
V Drugem življenju smo lahko vse tisto, kar si v prvem samo želimo, pa ne moremo biti.
Nepremičnine sicer tudi v Drugem življenju niso brezplačne, si pa vseeno lahko privoščimo hišo svojih sanj.
Popravek
V prejšnji številki smo v prispevku o cenovno ugodnih letalskih prevoznikih zagrešili grdo napako in italijansko mesto Treviso poslovenili v Trbiž. Trbiž je v resnici Tarvisio, mestece blizu slovensko-italijansko-avstrijske tromeje, Treviso z letališčem, s katerega leti v prispevku omenjeni BasiqAir, pa je približno 30 km severno od Benetk. Bralki, ki me je na napako opozorila, se zahvaljujem, vsem drugim bralcem pa se, v upanju, da ni nihče odpotoval v napačen kraj, iskreno opravičujem.