Programski troboj

Objavljeno: 27.2.2018 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Fokus | Revija: Marec 2018

V svetu programske opreme, ki omogoča predvajanje večpredstavnih vsebin »na sto in en način« in na različnih napravah, smo v zadnjem desetletju priča izoblikovanju dveh taborov. Mar programa Kodi in Plex sploh puščata še kaj možnosti drugim? Prepričali smo se, da dvoboj zlahka preraste v troboj ali celo četveroboj.

Miran Varga in Tilen Knaus

Dolgo je veljalo, da sta na področju t. i. programskih večpredstavnih središč, ki uporabnikom omogočajo ogled tv programa, video posnetkov, fotografij in glasbe iz različnih virov – tudi pretočnih – in na različnih napravah, samo dve »resni« možnosti: programa Kodi in Plex. A se je našel nov tekmec, Emby, ki ga nikakor ne gre podcenjevati. Ogledali smo si, kaj vse nam na področju domače večpredstavne zabave omenjena štiričrkovna trojica ponuja danes.

Emby (www.emby.media)

V primerjavi s programoma Kodi in Plex je Emby razmeroma svež programski večpredstavni center. Njegov razvoj se je začel pod imenom Media Browser, ki je veljal za odprtokodni program, leta 2013 in pretekla leta je Emby predstavljal odprtokodno alternativo Plexu. Lani pa so se snovalci programa odločili za spremembo poslovnega modela – sama sredica programa Emby je sicer ostala odprtokodna, a aplikacije Emby za pametne telefone, tablice in osebne računalnike so zaprtega tipa. Podobno kot Plex je tudi Emby uvedel premijsko naročnino (Emby Premiere), s katero uporabnik odklene t. i. premijske funkcije (če jih seveda potrebuje).

Ključne lastnosti programa Emby so zelo podobne Plexovim, kar ne čudi, saj je njegov največji konkurent. Program se z vidika funkcionalnosti osredotoča na organizacijo hrambe večpredstavnih datotek ter vsebin in njihovo deljenje na več naprav (hkrati). Emby podpira tudi pretočne tv kanale. Program bo všeč uporabnikom z večjimi zbirkami večpredstavnih datotek, saj te v svoji medijski knjižici opremi z metapodatki, kot so naslovnice, opisi in druge informacije o filmu, seriji, glasbenem albumu in izvajalcu itd. Tako predstavlja centralizirano zbirko podatkov uporabnikove digitalne vsebine. Za razliko od Plexa je Embyjev uporabniški vmesnik nekoliko bolj prilagodljiv okusu uporabnika, ta lahko tudi upravlja različne podnapise in slike, le uporabniški vmesnik ni najpreprostejši. Ob uporabi hitro postane jasno, da je bil Emby izdelan za to, da uporabniku omogoča predvajanje večpredstavnih vsebin, ki jih hrani v računalniku, na katerikoli drugi napravi. Emby, ki deluje v načinu strežnik-odjemalec, zato velja v domači računalnik namestiti kot strežnik (Emby Media Server) – podprte platforme so Windows, Mac OS in distribucije Linuxa ter skoraj vse druge naprave – androidni televizorji, Apple TV, Chromecast, različni predvajalniki in igralne konzole ter Samsungovi in LGjevi pametni televizorji – pa do vsebin dostopajo prek aplikacije Emby. Emby omogoča tudi pretakanje vsebin po brezžičnih omrežjih in celo po internetu, a ti funkciji zahtevata plačilo premijske naročnine. Zato pa lahko na napravah, ki so opremljene s tv sprejemnikom, spremljamo tv program v živo. Plačljivi sta le funkciji »videorekorderja« in snemanja pretočnega videa.

Emby je več kot dostojen tekmec »starešinama«. Impresivno deluje tudi na pametnih televizorjih obeh korejskih velikanov.

Programerje lahko pohvalimo za pristop, po katerem niso želeli izdelati še enega ločenega otoka. Emby namreč podpira tesno integracijo s konkurentom Kodijem, z ustreznim dodatkom namreč Kodi lahko dostopa do strežnika Emby in zbirke podatkov in zadeva deluje povsem tekoče. Ko smo že pri dodatkih in razširitvah, lahko zapišemo, da so te v programu seveda na voljo, a ker gre za najmlajši program na tokratnem preizkusu, ne čudi, da je tudi nabor dodatkov v primerjavi s tekmecema precej manjši. Večina dodatkov se osredotoča na spremembo nekaterih funkcionalnosti, dodaja možnost sinhronizacije z mesti za hrambo podatkov v oblaku itd. Velja dodati, da prilagajanje Embyja lastnemu okusu in okolju zahteva nekaj tehničnega znanja, zato ga popolnim začetnikom v svetu večpredstavnosti in deljenja vsebin med različnimi napravami vendarle ne moremo priporočiti.

Plex (www.plex.tv)

Program Plex je decembra praznoval deseto obletnico. Razvit je bil z namenom ponuditi alternativo programu XBMC, prva različica programa Plex je bila pravzaprav različica XBMC za okolje Mac OS X. Danes Plex velja za enega najbolj priljubljenih »media centrov«, pri čemer stavi na preprost uporabniški vmesnik, za katerim pa se skriva cel kup naprednih funkcij. Aplikacija Plex nas takoj po namestitvi vpraša po stvaritvi računa našega strežnika, s katerim bomo lahko dostopali do (sinhronizirane) knjižnice vsebin na različnih napravah – torej si bomo filme in fotografije, shranjene v računalniku, lahko ogledali tudi na telefonu ali tablici in seveda televizorju. Spletni vmesnik še olajša prijavo na vseh napravah, strežniška rešitev pa podpira tudi transkodiranje video posnetkov, torej jih prilagodi ciljni napravi. To je hkrati tudi največja prednost Plexa v primerjavi s tekmeci. Plex deluje praktično povsod. Do njegove večpredstavne knjižice lahko dostopamo z napravami s sistemom Windows (in celo Windows Phone!), Android, OS X, iOS, podprte so tudi naprave, kot so Apple TV, Android TV, Xbox One, Roku … Na aplikacijski tržnici preprosto poiščemo aplikacijo Plex in se vanjo prijavimo z uporabniškim imenom in geslom.

Po namestitvi Plex ustvari več knjižnic z vsebinami (filmi, serije, glasba, fotografije), ki jih lahko uporabnik nadalje prilagodi po svojem okusu, tako kot Emby in Kodi pa zna tudi Plex poiskati informacije o večpredstavnih datotekah v internetu in jih opremiti z očesu prijetnimi sličicami in uporabnimi informacijami. Način delovanja strežnik-odjemalec je zelo podoben Embyju, pri čemer Plex vse stavi na preprostost, s katero vedno ponuja možnost deljenja in sinhronizacije (tudi pretočnih) vsebin na vse uporabnikove naprave. Lani je Plex dodal še podporo spremljanju tv programa v živo in funkcijo videorekorderja, pri čemer nam je všeč integracija tv kanalov na menu aplikacije, manj všeč pa to, da omenjeni novosti zahtevata nakup naročnine Plex Pass. Z njo uporabnik dobi tudi možnost sinhroniziranja vsebin na mobilnih napravah (telefonih in tablicah). Precej bogat je tudi nabor razširitev in dodatkov, ki jih lahko namestimo v Plex Media Server in nato pridobimo še dostop do nekaj sto mest s pretočnimi večpredstavnimi vsebinami in radijskimi postajami. Če bi radi Plexu na široko odprli vrata v širni svet, pa lahko nanj namestimo dodatek Plex Unofficial App Store. Ta aplikacijska tržnica nato že postane podobna Kodiju, v katerega svetu skorajda ni omejitev – pozorni moramo biti le, da ne bomo kršili avtorskih pravic.

Plex je primeren za vse novince, ki bi radi svojo digitalno zbirko večpredstavnih vsebin organizirali in do nje dostopali z različnih naprav. Enostaven uporabniški vmesnik je vsekakor plus, a v zakup bo treba vzeti nakup mobilne aplikacije v sistemih Android ter iOS oziroma kar razmisliti o naročnini na storitev Plex Pass.

Kodi (www.kodi.tv)

Programski predvajalnik in upravljalnik digitalnih vsebin Kodi je na trgu že 15 let. Njegova zgodovina je bogata, prihodnost zapletena, a marsikomu omogoča sodobno rešitev, ki je tudi najboljši TV ne zmorejo.

Zgodba Kodija se je začela daljnega leta 2003. Takrat se je imenoval XBMC, kar je okrajšava za Xbox Media Center. Nastal je iz nekoliko skromnejšega projekta Xbox Media Player. Ko pove ime, je tekel na prvi različici igralne konzole Xbox in ponujal za tiste čase zelo iskano možnost predvajanja poljubnih video posnetkov. Za to je bilo treba konzolo »odkleniti«, kar je vsaj v naših krajih tako ali tako bilo stalna praksa, saj se je s tem odprl svet piratskih iger. Kljub dobri zamisli in izvedbi je glasnost Xboxa in precej nerodna raba ponudila omejene užitke v gledanju (piratskih?) vsebin.

Med tistimi začetki in današnjimi časi se je zgodilo marsikaj. XBMC je bil kmalu na voljo za Windows, MacOS in Linux, kasneje še za Android in iOS, podpora Xbox pa se je končala. Nekako so ga stlačili še na prvi Apple TV, kmalu pa so se pojavile različice za razne kombinacije poceni strojne opreme v obliki namenskih predvajalnikov. Leta 2014 se je XBMC preimenoval v Kodi v upanju, da se bodo izvili iz primeža pravnih zmešnjav okrog imena, ki se je skliceval na Xbox in z njim ni imel več nobene zveze, in mnogih, ki so se želeli z njim neupravičeno okoristiti, saj ime ni bilo pravilno pravno zaščiteno. Za uporabnike to ni pomenilo nič posebnega, le drugačno ime in logotip.

Danes je Kodi stabilna odprtokodna in brezplačna rešitev, ki jo razvijajo pod okriljem neprofitne organizacije XBMC Foundation. Omogoča, da naprava, na kateri je nameščen, predvaja in upravlja filme, TV serije, fotografije in glasbo, omogoča pa tudi spremljanje in snemanje žive digitalne televizije, če le imamo ustrezno strojno opremo. Svojo kakovost XMBC oziroma Kodi dokazuje tudi s tem, da je iz tega projekta vzklilo še nekaj drugih, ki so ubrali svojo pot in so tudi komercialno uspešni. Tak je bil Boxee, ki ga je kasneje snedel Samsung, in Plex, ki ga razvijajo še danes.

Njegova prava moč se pokaže, ko iz svojih vsebin zgradimo zbirko. Takrat Kodi prenese iz spleta podatke o hranjeni vsebini. To omogoča razširljiva infrastruktura in množica dodatkov, s katerimi Kodi nadgradimo v igralno konzolo, predvajalnik video vsebin (YouTube, TED, športni kanali itd.) ali glasbenih vsebin (Sound Cloud, spletne radijske postaje ...).

Hkrati pa so ravno dodatki Kodijeva šibka točka. Ker je odprtokoden, ga lahko v svojo napravo vgradijo tudi izdelovalci TV naprav ali raznih predvajalnikov. Med njimi so tudi taki, ki so svoj trg našli pri tistih, ki svoje apetite po filmih in serijah zadovoljujejo po nezakoniti poti – v napravo z nameščenim Kodijem dodajo še razne dodatke za prenos in ogled piratskih vsebin. Tega Kodi, seveda, ne odobrava, hkrati pa takega početja ne more preprečiti. Sence dvoma o zakonitosti pa padajo na avtorje Kodija, kar jim seveda povzroča sive lase, stroške in povsem možno je, da bo kakšna tožba projekt v prihodnje tudi pokopala. Tehnično gledano, Kodi seveda ni nelegalna programska oprema, a so v nekakšni sivi coni, saj njegovi uporabniki večino vsebin zanesljivo nismo pridobili zakonito. A tudi če bi se komu posrečilo pravno zatreti izvirne avtorje, bo Kodi nedvomno preživel, saj to zagotavlja odprta koda, ki jo lahko vsak vzame za začetek svojega projekta.

Kodi na telefonu in dnevni sobi

Kodi lahko preprosto namestite v telefon ali tablico, ga usmerite na vsebine in že ste v domačem kinu. A Kodi zares zablesti, ko se znajde na televizorju. Če ga imate nameščenega na televizorju, imate srečo, a precej verjetno je počasen in zastarel, torej neuporaben.

Še nedolgo tega je bilo pogosto, da smo na star, odslužen, a še delujoč prenosnik namestili XBMC, ga povezali s televizorjem in ga upravljali s tipkovnico, miško, tisti malce zahtevnejši pa tudi z daljinskim upravljalnikom. Če je bil prenosnik dovolj zmogljiv, ni bilo težav, kakšni starejši pa so se hitro upehali pri vsebinah polne HD ločljivosti in prostorskem zvoku.

Danes je na voljo kopica naprav po precej ugodni ceni, na kateri teče XBMC in brez težav zmore predvajati (skoraj) vse posnetke. A izbor naprave, ki bo cenovno ugodna, še nekaj časa podprta in bodo zanjo na voljo posodobitve, ni lahka naloga.

Kodi je privzeto prilagojen za uporabo z daljinskim upravljalnikom in zablesti na velikem zaslonu. Tam mu je kos vsak družinski član.

V igro vstopa tudi VLC

Prav možno je, da se bo trojici v prihodnje pridružil še en tekmec. Brezplačni program VLC je v začetku februarja opravil pomemben razvojni mejnik, različica 3.0 pa je na voljo za okolja Linux, Windows, OS X, Android, iOS in Windows Phone. Po treh letih razvoja program prinaša posodobljene dekodirnike videa in zvoka, saj med prvimi programi sploh podpira predvajanje vsebin ločljivosti 8K, 10-bitno vzorčenje, tehniko HDR, 360° video in 3D zvočne posnetke ter še marsikaj drugega. Podprto je pretakanje video vsebin na naprave Chromecast.

Moj Kodi

Če ste vsaj malce tehnično spretni, vam priporočamo, da si predvajalnik sestavite kar sami. Verjetno bo najlaže, če si omislite napravo Raspberry Pi, idealno različice 3, brez težav pa z nekaj več dela lahko uporabite tudi RPi2. Ta je le malce manj zmogljiv, za uporabo brezžičnega vmesnika pa boste morali tega dokupiti. Napravica je tako majhna, da jo brez težav skrijete za TV ali v omaro kje blizu in ne bo kazila dnevne sobe. Hkrati je uporabna tako na dopustu kot v pisarni ali otroški sobi, le priključite jo na zaslon prek HDMI.

Da se ne boste preveč mučili z nameščanjem in vzdrževanjem operacijskega sistema in drugega programja in da boste iz naprave iztisnili, kar se da, uporabite LibreElec (www.libreelec.tv). Ta ponuja »ravno prav operacijskega sistema«, torej povsem oskubljeno različico sistema Linux, na katerem teče samo Kodi. Vključeni so vsi potrebni gonilniki, da bo zelo verjetno delovala tudi tipkovnica in miška, pa tudi univerzalni in drugi daljinski upravljalniki.

libreelec.png; Pri uporabi LibreElec nastavitve operacijskega sistema spreminjamo kar skozi Kodi.

Slednjega pa sploh ne boste potrebovali, saj Kodi na Raspberry Pi podpira HDMI-CEC, ki omogoča, da z daljincem dokaj modernega TV sprejemnika upravljamo tudi Kodi. Prav ste prebrali, za navigacijo po menijih Kodija verjetno NE boste potrebovali dodatnega daljinca! Seveda pa lahko vedno uporabite tudi programski daljinec zanj (denimo Yatse), ki bo tekel na vašem telefonu.

Na Raspberry Pi lahko prek USB priklopite zunanji disk ali pa Kodi usmerite na omrežni disk, napravo NAS ali preprosto računalnik, s katerega delite datoteke. Od tu naprej bo največja težava ta, da se boste s partnerjem ali družino poenotili, katera preobleka je najlepša in najuporabnejša.

Katerega izbrati?

Pod črto jasnega zmagovalca ni, iz opisanega pa smo si lahko ustvarili precej dobro sliko, katerim uporabnikom je namenjena katera aplikacija. Če želimo enostavno organizirati svoje večpredstavne datoteke in jih deliti na praktično vseh mogočih napravah in smo za to pripravljeni odšteti malo denarja, se velja spoznati s programom Emby, nekaj več denarja pa nam v programu Plex kupi več enostavnosti. Skladno s plačljivo naravo storitve lahko potrdimo, da deluje zelo zanesljivo, uporaba pa bi težko bila enostavnejša.

Zastonjkarji in vsi tisti, ki nam je nastavljanje aplikacij in računalnikov ter neskončno optimiranje v veselje, bomo izbrali Kodi. Pri tem se zavedamo, da vsega, kar si zamislimo, ne bo lahko doseči, a smo v rešitev pripravljeni vložiti nekaj truda. K sreči Kodi po zaslugi preglednega vmesnika ostaja dovolj preprost, da nad njim ne bodo bentili niti drugi (računalniško manj podkovani) člani gospodinjstva.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki