Procesorji: Kako in kaj smo preizkušali?

Objavljeno: 28.4.2009 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Veliki preizkusi | Revija: April 2009 | Teme: preizkus, procesor, CPU, Intel

Serijo za procesorje obremenjujočih preizkusov smo sestavili iz kar se da različnih programskih orodij, ki se ponavadi zlepa ne zadovoljijo s procesorsko močjo, oziroma je zanje te moči (vsaj v očeh izdelovalcev) vedno premalo. Procesorje smo preizkusili v grafičnih programih, igrah, 3D renderiranju in kodiranju video vsebin, prizanesli pa jim nismo niti s stiskanjem večje količine datotek.

3DMark Vantage

Začeli smo s priljubljenim programom 3DMark Vantage, pri čemer smo izmerili skupno oceno in oceni za grafiko in procesor. Ker je grafična kartica v vseh primerih ostala enaka (in predvsem dovolj zmogljiva - Nvidia GeForce GTX280), lahko iz tabele rezultatov jasno razberete odvisnost med močjo osrednjega procesorja in zmogljivostmi grafične kartice. Še enkrat se je pokazalo, da za poln izkoristek sodobnih grafičnih kartic potrebujemo frekvenčno zelo zmogljive procesorje.

PCMark Vantage

Program PCMark Vantage je namenjen preizkusu skupnih zmogljivosti računalnikov z operacijskimi sistemi Windows Vista (tako 32- kot tudi 64-bitno različico) in meri zmogljivost posameznih delov sistema, pa tudi celovito oceno sistema, katere vrednosti so v naši tabeli. PCMark Vantage meri zmogljivosti računalnika pri najrazličnejših opravilih, ki jih povprečen uporabnik opravlja pri svojem delu z računalnikom: ogledovanje in urejanje fotografij, predvajanje video posnetkov in glasbe, igranje iger, delo s pisarniškimi in varnostnimi programi itd.

Igra Far Cry 2

Za preizkus zmogljivosti procesorjev v igrah smo izbrali priljubljeni naslov Far Cry 2, kjer smo za izris grafičnih podrobnosti vklopili nastavitev "High", izbrali pa ločljivost 1680 x 1050 pik. Funkcija glajenja robov (antialiasing) je bila v vseh primerih izklopljena. Far Cry 2 je trenutno ena boljših iger za testiranje procesorjev, saj naj bi znala izrabiti prednosti večjedrnega dizajna, nekoliko zadržane grafične nastavitve pa smo izbrali zato, ker bi sicer dosegli nasprotni učinek - ob vklopu vseh možnih detajlov in najvišjih ločljivosti ter elementov za lepšanje prikazane slike bi se večina bremena prenesla na grafično kartico in ne le na procesor. Merili smo število izrisanih sličic na sekundo, večja vrednost pa je, tako kot pri vseh drugih preizkusih s številčno oceno, štela kot boljši rezultat.

Cinebench R10

Cinebench je program, namenjen preizkusu zmogljivosti procesorjev pri obdelavi/renderiranju 3D-vsebin. Poleg procesorja dodobra namuči tudi grafično kartico. Gre za zelo realnega pokazatelja zmogljivosti posameznega procesorja, saj program ni omejen z operacijskim sistemom (in so dobljene ocene na različnih OS primerljive med seboj), na voljo pa je za 32- in 64-bitne sisteme Windows, pa tudi za Mac OS. Aplikacija podpira do 16 procesorjev, zato tokratni preizkus še ni našel njenih meja, čeprav gre za enega najbolj razvitih algoritmov za uporabo večjega števila procesorjev (oziroma njihovih jeder). Večja vrednost tudi tukaj pomeni boljši rezultat.

WinRAR 3.80

Program za stiskanje datotek WinRAR ima vgrajeno tudi orodje za testiranje zmogljivosti stiskanja datotek. V poljubni mapi (le da je bila na testu vedno enaka in sestavljena tako iz majhnih kot velikih datotek) poženemo funkcijo Benchmark in jo nato pustimo več minut, da se hitrost stiskanja datotek ustavi na določeni vrednosti. To vrednost smo zapisali v tabelo, višje številke pa pomenijo boljši rezultat.

Adobe Photoshop CS4

Preizkus v grafičnem programu Photoshop CS4 smo opravili na večji datoteki in izbrali njeno preoblikovanje s funkcijo opravil, pripravljenih s strani skupine Retouch Artists. Gre za običajno obdelavo fotografije, pri čemer program opravi nekaj sprememb in prilagoditev barv, ustvari več nivojev fotografije, poskrbi za ustrezno ostrino in zameglitev delov fotografije. Celoten postopek je opisan na povezavi www.retouchartists.com/pages/speedtest.html, kjer najdete tudi ustrezne datoteke. Preizkus Retouch Artists je postal eden neuradnih standardov merjenja hitrosti procesorjev v grafičnih programih v industriji. V tabeli je izmerjeni čas (v sekundah), ki ga je procesor potreboval za celotno opravilo, manjša vrednost pa predstavlja boljši rezultat.

Kodiranje videa (X.264)

Za meritve hitrosti kodiranja videa po standardu X.264 smo uporabili Grayskyjevo metodo kodiranja visoko ločljivih vsebin. Programska skripta uporablja odprtokodni kodirnik X.264 (kodira v format H.264). Ločljivosti videa je 1280 x 720 pik (HD, 720p), podatkovni tok 4 Mb/s, kodirnik pa daje prednost kakovosti pred hitrostjo. Ker svoje delo opravlja v dveh prehodih, smo zapisali rezultata za obe opravili. Rezultat je v izmerjenih sličicah na sekundo, višja vrednost pa pomeni boljši rezultat.

Poraba električne energije

Za konec smo procesorjem izmerili tudi porabo energije, in sicer kot porabo energije celotnega sistema - tako v mirovanju (ko računalnik celo uro ne počne ničesar), kjer sta prišli do izraza tehnologiji Intel SpeedStep ter AMD Cool'n'Quiet, kot tudi pod polno obremenitvijo - to smo največkrat dosegli s programskim orodjem OCCT, ki je sicer namenjeno preizkušanju stabilnosti navitih procesorjev in zna obremeniti vsa jedra. Izbrali smo neskončen test in po nekaj urah odčitali najvišjo porabo na števcu, priključenem na električni vodnik napajalnika našega sistema.

Testni računalnik

Konfiguracija testnega računalnika je obsegala naslednje komponente: v vsakem testnem sistemu sta sobivala grafična kartica Nvidia GeForce GTX 280 in disk WD Velociraptor 300 GB. Sistemi s procesorji Intel Core i7 so delovali na osnovni plošči Intel X58 Extreme DX58SO v navezi s tremi gigabajti pomnilnika Corsair DDR3-1333 (latence CL9). Testni sistemi Core 2 Duo/Quad in starejši so uporabljali kombinacijo osnovne plošče

Asus Rampage formula ter dva gigabajta pomnilnika Geil EvoOne PC2-8500 (pri 1066 MHz, kjer je procesor to omogočal, sicer ustrezno manj; latence so bile nastavljene na CL5-5-5-15). Isti pomnilnik je služil tudi preizkusu AMDjevih procesorjev na podnožjih AM2 in AM2+, vlogo platforme pa je odigrala osnovna plošča ASUS M4A78-E. Procesorje s podnožjem AM3 smo preizkušali v navezi z osnovno ploščo Gigabyte MA790FXT-UD5P in dvema gigabajtoma pomnilnika CSX Diablo (2000 MHz). Za napajanje je v vseh primerih skrbel Enermaxov napajalnik moči 850 W, preizkusi pa so tekli na operacijskem sistemu Windows Vista SP1, uporabljena je bila 32-bitna različica. Posamezne komponente so nam posodila podjetja Avtera, Asbis, Elkotex, Eventus Computers in Izid, za kar se jim seveda najlepše zahvaljujemo.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki