Procesorji: AMD : Intel
Po dveh tednih z goro procesorjev gledam na procesorski svet z drugačnimi očmi. Danes pravzaprav slabega procesorja ni več, še celo enojedrnika sta me s svojo odzivnostjo presenetila, saj ju tudi Windows Vista SP1 ni spravil na kolena. Resda nista hitra, vendar sta še vedno dovolj hitra in celo hitrejša od običajnega uporabnika, da ga ne bosta zavirala pri njegovem delu ali zabavi z računalnikom. Vsi drugi procesorji pa so vsaj dvakrat boljši od njiju, nekateri tudi desetkrat, pa sem zapisal še premajhno številko.
Zakaj torej sploh potrebujemo tako močne procesorje? No, naj si kar sam odgovorim. Potrebujeta jih le dva segmenta uporabnikov - igričarji in profesionalci, vsi drugi lahko že z dvojedrniki shajamo skorajda v nedogled. Igričarji za svoje užitke potrebujejo le procesor z visokim delovnim taktom in zmogljivo grafično kartico, že ustrezen dvojedrnik danes zadostuje. Seveda bodo v prihodnje prišle še krepko izpopolnjene igre, ki bodo tudi ob pomoči računanja fizike ponudile povsem realistične občutke. To je tudi cilj celotne industrije zabave, zliti igričarja z dogajanjem v igri, ga zasvojiti, strojna oprema je le sredstvo, kako to doseči. No, da ne zaidem, nazaj k procesorjem oziroma profesionalcem. Profesionalci so tisti uporabniki, ki zvečine izrabljajo procesorsko moč za eno ali dve ključni opravili (denimo računalniški grafiki ali pa urejevalci video posnetkov). Ti ponavadi že pred nakupom natančno preučijo, kateri procesor je zanje najprimernejši. Še večkrat pa niti ne posegajo po namiznih različicah procesorjev, čeprav so te po moči vse bolj primerljive s strežniškimi primerki, temveč, saj poznate zgodbo, če kupuje podjetje, potem ...
Velik dejavnik v svetu procesorjev je cena. Danes smo priča eni najugodnejših cen procesorjev v zgodovini. Dvojedrniki za drobiž, gigabajti in terabajti za drobiž, cene računalniške strojne opreme dosegajo nevarno dno. Zakaj nevarno, povprašate? Zato, ker predvsem v procesorskem svetu nizke cene ne generirajo dovolj velikih prihodkov, ki bi jih izdelovalca lahko vložila v nadaljnji razvoj. Ta teza za Intel sicer ne drži, za AMD pa še kako. AMD, ki razen Phenomov II trenutno nima zelo konkurenčnih procesorjev, te prodaja po silno nizkih cenah, pa še pri tem ni posebej uspešen. To je vsekakor alarmanten podatek za odgovorne, ki so se v preteklih dveh letih zgrda naučili, kaj pomeni tempo razvoja. Če jim je z arhitekturami K6, K7 in K8 še uspelo držati korak z gigantom, se danes razlika nevarno povečuje. Mimogrede, ste vedeli, da ima Intel kar dva ločena razvojna oddelka, ki pripravljata procesorje naslednje generacije? Drži, in v teh oddelkih je zaposlenih nekajkrat več inženirjev kot v AMD. Prav ti inženirji so po letih zablod z arhitekturo Netburst postavili odlično jedro v arhitekturi Core, ki jim je omogočila izreden preboj, tako v svetu namiznih, še posebej pa v svetu mobilnih procesorjev. Nič pa ne kaže, da bi "Intelovi Indijci" spali na lovorikah, saj so zaslužni tudi za Core i7 in njegov največji dosežek, v procesor integrirani pomnilniški krmilnik - zadevo, ki je bila do nedavna poglavitna AMDjeva prednost. Mar vidite trend, ki se napoveduje? Vidite konec? Konec AMD? Morda, pa vendarle manj verjetno. AMD preprosto ne sme umreti, sicer bodo procesorji za vse nas občutno dražji, ker jasno ne bo konkurence. Tega pa si ne želi nihče izmed nas. O Intelovem onemogočanju konkurenta na tem mestu ne bom pisal, saj je zadeva že pred leti dobila sodni epilog in je v rokah sodstva. Naj pametni odločijo, kdo je storil kaj in kdo bo kaznovan, če sploh.
Od kod torej AMD denar za razvoj? Trenutno predvsem od grafičnih procesorjev kanadskih mojstrov ATI Technologies, ki so pred leti prišli pod njegovo okrilje. Ko je že kazalo, da se bo "barka sekundantov" potopila, so splavili Radeone HD, odlične grafične procesorje, in jih celo integrirali v vrsto osnovnih plošč za vgradnjo v manj zahtevne računalnike.
Prihodnost je torej tudi v grafičnih procesorjih oziroma osrednjih procesorjih, ki bodo računali grafiko, to priznava tudi Intel, ki že ima na svojih risalnih deskah prve prototipe. A v tem svetu štejejo tudi izkušnje, teh pa imajo ATIjevci malo morje. Boj bo torej še trajal ... bodimo brez skrbi. Gre namreč za procesorski dvoboj med Davidom in Goljatom.
