Objavljeno: 30.1.2024 | Avtor: Boris Šavc | Monitor Februar 2024

Pro et contra - Priklopne postaje, da ali ne?

Pro et contra - Priklopne postaje, da ali ne?

Je bolje imeti prenosnik, ki je vedno pod roko in ga po potrebi priklopimo na priklopno postajo, ali … dva računalnika?

Priklopne postaje so dobra rešitev!

Boris Šavc

Priklopne postaje so postale ključni del sodobnih delovnih mest, saj nudijo številne prednosti, ki izboljšujejo delovno učinkovitost in udobje. Zaradi priročnosti in svojih pozitivnih učinkov na čas, preživet z računalnikom, so uporabne tudi v domačem okolju. Omogočajo, da prek enega samega kabla povežemo prenosnik z različnimi zunanjimi napravami. To pomeni, da lahko z enim priklopom dostopamo do monitorjev, tipkovnic, mišk, tiskalnikov in drugih naprav. Funkcija poenostavi postopek povezovanja ter zmanjša nered na delovnem mestu, saj odpravlja potrebo po več kablih in napajalnikih. To je še posebej koristno v primerih, kjer je prostor omejen, čistoča in urejenost pa pomembna dejavnika. Estetika delovnega prostora dokazano zmanjšuje stres in motnje pri delu, prepreči zapletanje kablov in zmanjša varnostno tveganje.

Z več priključki, ki jih nudijo namizne priklopne postaje, lahko hkrati povežemo več naprav, zunanje trde diske, USB-ključke, zunanje monitorje, projektorje, fizično omrežje, zvočnike ali slušalke. Hiter dostop do potrebnih orodij pomeni prihranek časa in energije ter prinaša večjo učinkovitost. Ena izmed najpomembnejših prednosti namiznih priklopnih postaj je možnost priklopa dodatnih zaslonov, kar omogoča delo pri več aplikacijah ali dokumentih hkrati, ne da bi morali nenehno preklapljati med okni. Z dodatnim monitorjem povečamo svojo delovno površino in ustvarimo produktivnejše delovno okolje, medtem ko s tremi popeljemo delo na povsem novo raven.

Med ključne prednosti uporabe priključnih postaj spada brezšivno prehajanje med prenosnim in namiznim delovnim okoljem. Priklopne postaje omogočajo hitro priključitev prenosnega računalnika in preoblikovanje v celovito delovno postajo, kar je še posebej koristno za hibridne delovne modele. Zagotavljajo, da je prenosnik vedno napolnjen in pripravljen za uporabo. Večina priključnih postaj je opremljena z napajalnikom, ki zagotavlja dovolj energije za polnjenje prenosnika med delom, kar pomeni, da nam ni treba skrbeti za napolnjenost baterije med podaljšanimi delovnimi sejami. Mnoge priključne postaje imajo vgrajeno tehnologijo pametnega polnjenja, ki zagotavlja učinkovito polnjenje baterije prenosnika brez škodovanja življenjski dobi baterije. Popolnoma napolnjen prenosnik je lahko še posebej koristen na službeni poti, saj nam omogoča delo brez potrebe po iskanju električne vtičnice. Nekatere priključne postaje omogočajo tudi polnjenje prenosnega računalnika in drugih naprav, ko niso priključene na električno omrežje, kar pomeni manjše število potrebnih polnilnikov in prenosnih baterij.

  

Hja, so prednosti in slabosti …

Matej Šmid

Priznam, sliši se odlično – pisarna je vedno na dosegu roke, saj je prenosnik pod roko. Po potrebi pa se ta spremeni v »pravi« osebni računalnik, s tipkovnico, z miško, večjim ali več monitorji, zunanjim diskom.

Toda sam sem pristaš rešitev, ki se težav lotevajo bolj specifično in ne povprečno. Prenosnik je odličen za prenašanje (četudi le na kavč dnevne sobe), za resno delo pa potrebujem nekaj močnega, stacionarnega in velikega. Nekaj, kar ima hiter procesor, veliko diska (ali diskov), veliko pomnilnika, močno grafično kartico (ne, ne za igre!) in veliko velikih monitorjev. Nekaj, kar navadno ždi pod mizo in na kar je priklopljena resna tipkovnica z resno miško. Priklop prek priklopne postaje nekaj takega ne more biti, vsaj ne v celoti.

Moj prenosnik je zato nekaj čisto preprostega in prenosljivega, dovolj dobrega za tipkanje in za – oddaljeni dostop do računalnika, ki ždi na mojem delovnem mestu. In ta je tak, kot sem ga opisal zgoraj. Sistem deluje odlično, in sicer na dva načina.

Vse dokumente in vsebino namizja imam namreč sinhronizirane v Microsoftov oblak OneDrive (lahko bi bil tudi kak drug), kar pomeni, da imam tako na prenosniku kot na namiznem računalniku na voljo iste datoteke, celo ikone na namizju so enako postavljene. Vse spremembe, ki jih naredim na eni strani, so vidne tudi na drugi.

Po drugi strani lahko za resno delo (video!) pridem v podjetje in se ga lotim na treh monitorjih, z resnim procesorjem Core-i9. Karkoli bom opravil, bo vidno tudi doma, na prenosniku.

Obstaja pa še tretja stran, vmesna – s prenosnikom se prek povezave VPN povežem s službenim omrežjem in odprem oddaljeni dostop do službenega računalnika. Na ta način dostopam do »službenega procesorja«, ne pa tudi do njegovih treh monitorjev, hkrati pa vidim tudi vsa odprta okna, ki sem jih nazadnje videl, ko sem bil v pisarni.

Ne razumite me napak, dobra priklopna postaja, ki bi me čakala v pisarni, je lahko odlična rešitev, vendar ne zame. Enostavno je težko imeti (in narediti!) prenosnik, ki je dovolj zmogljiv kot namizni računalnik in je hkrati tudi primerno lahek in prenosen. Da o ceni enega in drugega sistema niti ne govorim.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Najbolj brano

  • Kaj se zgodi, če Samsungov Galaxy Z Fold prepognete 200.000-krat?

    Ustvarjalec vsebin tech-it je s prenosom v živo na YouTubu izvedel maratonski test, v katerem je ročno odprl in zaprl Samsung Galaxy Z Fold 7 kar 200.000-krat

    Objavljeno: 8.8.2025 10:00
  • Programerska naloga, ki je ni rešil nihče

    Vsako leto se najboljši dijaki v programiranju na svetu merijo na olimpijadi iz informatike, kjer nastopa tudi slovenska ekipa. Tekmovalci v dveh tekmovalnih dneh rešujejo šest nalog, kodo pa pišejo v jeziku C++. Ene izmed nalog letos ni rešil nihče izmed 330 tekmovalci.

    Objavljeno: 6.8.2025 07:00
  • Linus Torvalds spet ponorel

    Linus Torvalds, izumitelj in še vedno glavni skrbnik Linuxa, je vedno slovel kot vzkipljiv človek, zato tudi njegov zadnji izbruh ni zelo presenetljiv. Ob pripravi nove verzije jedra 6.17 jih je pošteno napel Palmerju Dabbeltu, ki je predložil kopico popravkov za RISC-V. Torvalds je, milo rečeno, ponorel.

    Objavljeno: 14.8.2025 05:00
  • Izobraževanje zaposlenih za prepoznavanje ribarjenja je neučinkovito

    Ker so zaposleni eden najučinkovitejših vektorjev za vdore v poslovne sisteme, so različne delavnice, tečaji in urjenja, kako prepoznati ribarjenje (phishing) zlasti v večjih podjetjih postala del rednega izobraževanja. A raziskovalci z Univerze v San Diegu so pokazali, da je uspeh tovrstnih izobraževanj sila pičel.

    Objavljeno: 18.8.2025 07:00
  • Xiaomi predstavil pametni ventilator

    Xiaomi je v poletni vročini za evropske trge predstavil Smart Desktop Air Circulation Fan, kompakten pametni ventilator, zasnovan za močan pretok zraka v manjših prostorih. 

    Objavljeno: 6.8.2025 11:00
  • Microsoft bo ukinil enoto GitHub

    Ko je Microsoft leta 2018 prevzel GitHub, se ni nič bistvenega spremenilo, saj je ostal samostojna enota z istim direktorjem. A Thomas Dohmke, ki je od leta 2021čas vodil GitHub, je napovedal odhod iz podjetja, saj ima druge podjetniške cilje. Microsoft zamenjave ne bo iskal.

    Objavljeno: 13.8.2025 05:00
 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji