Pro et contra: OpenOffice.org - Microsoft Office

Pro et contra: OpenOffice.org - Microsoft Office
Objavljeno: 27.2.2007 02:27 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Mnenja | Revija: Februar 2007

Vladimir Djurdjič: Zakaj je Microsoft Office varnejša naložba, zlasti za podjetja

Pisarniške zbirke, še posebej pa Microsoft Office, so in bodo tudi v prihodnje predmet neizčrpnih polemik v najrazličnejših smereh. Najbrž zato, ker so za večino uporabnikov eno poglavitnih, če že ne poglavitno orodje za delo z informacijami. Zanimivo, da smo do teh orodij pogosto precej kritični. Toda upam si trditi, da ne zato, ker bi bila slabo napisana, temveč zato, ker jih intenzivno uporabljamo in iz svojega dela črpamo izkušnje in mnenja. Prepričan sem, da za večino drugih programov to ne velja - preprosto zato, ker jih premalo uporabljamo in poznamo, da bi imeli kvalificirano mnenje.

Posebno poglavje v tem nizu polemik ima primerjava med paketoma Microsoft Office in odprtokodnim OpenOffice.org. Prvi je starosta, med nami v taki ali drugačni obliki že skoraj dvajset let, drugi je razmeroma nov posnemovalec. Posnemovalec zato, ker v primerjavi z vzornikom prinaša le redke inovacije in izboljšave. Je pa cenejši oziroma brezplačen, vsaj ko govorimo o ceni same licence. Toda če je pri rabi doma to pogosto poglavitni dejavnik, pri poslovni rabi sama licenca predstavlja le manjši delež celotnih stroškov lastništva. Stroški, povezani s podporo in vzdrževanjem, znatno presegajo ceno programa, če smo le pošteni in upoštevamo vse stroške. Za podjetja, ki so v preteklih letih veliko vlagala v poznavanje Microsoftovih izdelkov, je zato prehod na nekaj drugačnega, pa čeprav podobnega, drag korak, zlasti iz tega razloga. Če ob tem upoštevamo zaplete, ki lahko nastanejo zaradi pomanjkljive združljivosti zapisov pisarniških zbirk, je za podjetja neupoštevanje teh dejavnikov lahko zelo veliko tveganje.

Resnici na ljubo to velja predvsem za primerjavo z dosedanjo različico Microsoft Offica. V Redmondu so se odločili, da dajo novemu paketu Office 2007 drastično drugačen uporabniški vmesnik, kar bo v poslovnih okoljih sprva najbrž deležno več kritik kot pohval. Privajanje na drugačno okolje nedvomno ne bo brez dodatnih stroškov. Toda po drugi strani so kritiki v preteklosti Microsoftu vselej očitali, da v svojih paketih ne prinaša inovacij. Zdaj, ko so prinesli nov uporabniški vmesnik, kritike letijo na to, da je okolje drugačno. Inovacije brez sprememb pa je težko doseči. Osebno priznam, da mi je prvi stik z novim Officom povzročil kar nekaj preglavic, saj so menuji in orodja precej drugačni, toda s časom in osvajanjem novem okolja že lahko potrdim, da so nekatera opravila hitreje in bolje opravljena. Vsekakor pa je še precej prostora za učenje. Pozdravljam pa podporo novim odprtim zapisom, tako na temelju zapisov XML, predvsem pa vključitev (doslej dragega) orodja za izdelavo dokumentov PDF, kar je najbrž nekoliko tudi zasluga OpenOffica.

Ko primerjamo Microsoft Office in OpenOffice.org, pa je nehvaležno, če bi se omejili zgolj na urejevalnik besedil, preglednico, predstavitveni program in odjemalec za elektronsko pošto. Da ne bo pomote, tudi v teh modulih, ki so resda najpogosteje rabljeni, je v novem Officu 2007 precej zanimivih in koristnih novosti, toda upam si trditi, da so prave inovacije predvsem drugod. Microsoft Office se je že doslej tesno povezoval s portalskim okoljem (SharePoint), različica 2007 pa dviga na povsem novo raven. Končno so izpolnjeni pogoji, da dokumenti v podjetju ne ostajajo osamljeni otoki informacij na omrežnih diskih, temveč gradniki, povezani v orodje za pomoč pri avtomatizaciji celotnih poslovnih procesov. OpenOffice.org ta hip na tem področju nedvomno ne ponuja take integracije, ki bo v prihodnje vse pomembnejša.

Inovacije brez sprememb pa je težko doseči.

Matjaž Horvat: Zakaj je OpenOffice.org boljši od Microsoft Offica?

Najbrž bo kar precej bralcev pomislilo, da sem zgrešil stolpec, ko bo prebralo naslednjo poved. OpenOffice.org se mi ne zdi boljši od Offica, ki je čudovit izdelek. O tem sem celo prepričan, saj OpenOffice.org neprestano sledi njegovim smernicam, tako na področju zmogljivosti kot tudi uporabniškega vmesnika, ki Officovega tako natančno posnema, da ju nekateri uporabniki celo zamenjujejo med seboj. Lahko bi rekli, da OpenOffice.org limitira proti Officu.

A kljub temu želim v naslednjih vrsticah pojasniti, zakaj menim, da je za veliko večino uporabnikov, tako domačih kot tudi tistih v podjetjih in javnem sektorju, boljša izbira odprtokodna. Njena ključna prednost je seveda cena, saj je na voljo brezplačno. Torej moramo samo še ugotoviti, ali lahko zadosti vsem potrebam zgoraj omenjenih uporabnikov, ki prav vseh zmogljivosti presneto dražjega Offica zagotovo ne izkoriščajo.

Kot se za novo članico območja evra spodobi, si za začetek oglejmo, kaj si o prosto dostopni pisarniški zbirki mislijo v Bruslju. Evropska komisija je ravno pred nekaj dnevi izdala končno poročilo študije, ki ugotavlja upravičenost prehoda šestih (javnih) organizacij v različnih državah EU na odprtokodno programsko opreme. Komisija sklene, da "OpenOffice.org ponuja vse zmogljivosti, ki jih javni uslužbenci potrebujejo pri ustvarjanju dokumentov, preglednic in predstavitev".

Ker bodo evroskeptiki samo zamahnili z roko nad temi navedbami in ker tudi sicer Evropski komisiji ne gre kar tako verjeti, si razliko med obema zbirkama oglejmo še s primerjavo iz resničnega sveta. Če je bil OpenOffice.org nekoč VW golf, Microsoftova zbirka pa audi A6, potem sta danes obe zbirki BMW serije 5, le da je Microsoft izbral izvedbo z nekoliko močnejšim motorjem. Gatesov avtomobil je torej hitrejši, vendar porabi več goriva in plačuje dražje zavarovanje. Ko bi nam Bill tudi v resničnem življenju poravnal vse stroške...

Iz primerjave z avtomobilizmom je razvidno, da je bistvo pisarniške zbirke (zmogljivost) na strani Microsofta, vendar ima tudi odprtokodna pisarna svoje prednosti. Ne le to, da je dostopna brezplačno in skupaj z izvirno kodo (kar je za ciljne uporabnike tako ali tako popolnoma nepomembno), temveč uporablja tudi splošno priznani in standardni (ISO) zapis dokumentov OpenDocument, enakovredno deluje na različnih platformah (Microsoft Office za Mac ne zna pravilno odpreti vseh dokumentov Offica za Windows), omogoča izvoz dokumentov v zapis PDF in še kaj bi se našlo.

Sam ostajam uporabnik Offica, družinski člani in prijatelji, ki niso pretirano napredni uporabniki, pa so se že zdavnaj zadovoljili z OpenOffice.org. In še nihče si ni zaželel vrnitve. No, teta si je zagotovo niti ne bo, ker sploh ne ve, da uporablja novo zbirko.

Če je bil OpenOffice.org nekoč Golf, Microsoftova zbirka pa audi A6, potem sta danes obe zbirki BMW serije 5, le da je Microsoft izbral izvedbo z nekoliko močnejšim motorjem.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki