Pirati iz švedskega zaliva

Na Švedskem se je začel odmeven sodni proces proti četverici, ki je ustanovila priljubljeni sledilnik datotek v omrežju BitTorrent z imenom The Pirate Bay. S tem pa se je vnovič vnela polemika o tem, ali je smiselno, če že ne pravično, preganjati izmenjevalce datotek.

Izmenjava datotek prek omrežja BitTorrent je danes že nekaj tako običajnega, da pravzaprav ne bi bila več novica, če se ne bi pri tej temi vselej znova vnele neskončne polemike o legalnosti tovrstnega početja. Čeprav je omrežje samo po sebi povsem legalno, ni nobenega dvoma, da se prek njega pretaka tudi neskončna količina filmov, glasbe, programov, za katere prejemniki nimajo ustrezne licence izdelovalca oziroma založnika.

Vsa ta vsebina bi bila za uporabnike povsem nedostopna, saj bi težko razbrali, kaj je za katero datoteko, če ne bi bilo sledilnikov (trackerjev), ki lahko kopico bajtov povežejo z vsebino. Eden takih, morda največji, a še zdaleč ne edini, je tudi švedski The Pirate Bay. Iz množice izstopa tudi po ravnanju ustanoviteljev, četverice Fredrik Neij, Gottfrid Svartholm Warg, Peter Sunde Kolmisoppi in Carl Lundström, ki se zagrizeno borijo proti omejevanju uporabe in so se doslej uspešno borili tudi proti sodnim pregonom.

Tokratno sojenje je pomembno, ker poizkuša vnovič postaviti sodni precedens s trditvami, da so ustanovitelji sledilnika soodgovorni za izmenjavo datotek med uporabniki. Če jih spoznajo za krive, tvegajo do dve leti zapora in kazen v višini 1,2 milijona kron (okoli 107.000 evrov). Če tožilcem uspe v kazenskem postopku, bodo založbe, ki so v ozadju, zagotovo sprožile tudi civilno pravdo. Trenutno omenjajo znesek odškodnine v višini kar 120 milijonov kron (10,7 milijona evrov).

Četverica se brani na že znan, preprost način - trdijo, da v svojih strežnikih nimajo nobene od spornih datotek. Vse nelegalno izmenjane datoteke so na diskih uporabnikov, teh pa je po zadnjem štetju kar okoli 22 milijonov. Preprosto povedano, The Pirate Bay je (kljub namigovanju v imenu) zgolj posrednik informacij. Poleg tega se četverica že vnaprej nasmiha in trdi, da tožniki ne bodo dobili ničesar. Tudi če jih obsodijo, denarja ne bodo videli, saj ga nimajo. Gre jim za princip, svobodo, ne pa za denar. Tu je že kanček resnice, saj v nobenem delu obtožnice ne piše, da so si avtorji s tem ravnanjem pridobili gmotno korist. Razen slave.

Tokrat sem ne bom spuščal v pravno razlago, ali je izmenjava datotek prek BitTorrenta bolj podobna menjavi znamk med dvema filatelistoma ali preprodaji filmov na video kasetah (ali DVDjih) na boljšem trgu (čeprav pozor: pri menjavi datotek načeloma nihče od udeleženih ne dobiva plačila). To, kar je vsekakor vsaj delno sporno, je način, predvsem pa smiselnost preganjanja takih spletnih storitev. Lastniki avtorskih pravic, založniki, izdelovalci so tudi tokrat ubrali podobno taktiko kot v preteklosti - ko že ne morejo zatreti vsakega posameznega kršitelja, se spravijo na največjega in med uporabniki povzročijo strah.

Pri tem redno preskočijo to, da bo ugašanje enega sledilnika zagotovo povzročila razcvet naslednjega. Omrežja BitTorrent pač ne morejo prepovedati (poizkuse omejevanja prometa so ponekod, celo v ZDA, zakonsko prepovedali), zato ga poizkušajo omejiti s strahom. Toda tovrstne akcije so se vselej izkazale za sila neučinkovite. Imeli smo že Kazaa, pa Napster, zdaj je pač na vrsti švedski piratski zaliv. Prišli bodo novi. Ne glede na izid sodnega procesa sem prepričan, da želeni cilji ne bodo doseženi (vključno s strahom).

Čas bi že bil, da bi se vsi ti založniki in proizvajalci zamislili in šli v korak s časom. Prisluhniti bi morali svojim končnim odjemalcem, njihovim željam in navadam. Namesto tega najprej vztrajajo in zaostrujejo zadeve na nož, hip za tem pa popustijo. V ZDA vse več založb ponuja dostop do svoje glasbe povsem brezplačno. Podobno delujejo video storitve, kot je denimo Hulu.com, ki ponujajo sveže tv serije in celo filme brezplačno. OK, za reklame, toda kje piše, da tudi tu tega ne bi mogli vzpostaviti? Če pa se vsebine ne prenašajo prek uradnih kanalov (recimo med končnimi uporabniki), je takoj spet ogenj v strehi. To je vsekakor lahko precej sporno.

Kaj je pravzaprav The Pirate Bay? Avtorji so nekaj dni pred začetkom sodnega procesa objavili zanimivo spletno stran TPB Tracker Geo Statistic, ki na zemljevidu Google Maps prikazuje trenutno statistiko uporabnikov storitve po državah. Sredi februarja je na delovni dan tako bilo priključenih kar 14,8 milijona uporabnikov ali, drugače povedano, 1,275 milijona uporabnikov vsako minuto. Slovenija je pri tem skoraj zanemarljivo udeležena. 53.000 uporabnikov na dan ali 3800 na minuto, okoli 0,3 % celotnega prometa. To, kar imamo, je odličen prodajni kanal, ki ga doslej še nihče od založnikov ni skušal resnično izkoristiti. Kdo ve, morda pa bi se tudi na BitTorrentu zgodilo enako, kot se je v ZDA z Apple iTunesi. Nizka cena je uporabnike prepričala, da plačajo, če le imajo takojšnji dostop do želenih vsebin.

Kdo je torej četverica, ki sedi na zatožni klopi na Švedskem? Moderni pirati, Robini Hoodi ali Don Kihoti? Najbrž vsakega po malem. Predvsem pa so postali medijske zvezde po načelu, da je tudi negativna reklama lahko učinkovita reklama. Poražence pa bo najbrž treba iskati v drugih vrstah.

"Lastniki avtorskih pravic, založniki, izdelovalci so tudi tokrat ubrali podobno taktiko kot v preteklosti - ko že ne morejo zatreti vsakega posameznega kršitelja, se spravijo na največjega in med uporabniki povzročijo strah."