DNK namesto diskov

Objavljeno: 27.3.2018 | Avtor: Matej Huš | Kategorija: Nove tehnologije | Revija: April 2018

Evolucija je problem zapisa velike količine podatkov na majhen prostor že zelo učinkovito rešila. V skoraj vsaki človeški celici, ki meri do nekaj stotink milimetra, je zapisan celoten genski material, ki ga je za tri milijarde baznih parov ali kakšnih 750 megabajtov. Zakaj torej vztrajamo pri magnetnem zapisu ali siliciju? Biotehnologija že intenzivno raziskuje, kako bi enako shranjevali tudi računalniške podatke.

Današnji diski in ključki USB se zdijo s časovne distance osupljivi. V dlani z lahkoto nesemo 1 TB podatkov, kar predstavlja približno 500 milijonov strani besedila ali pa, recimo, pol milijona povsem solidnih fotografij. Pred leti je bilo to nepojmljivo. Toda ljudje smo nadvse podjetni pri ustvarjanju novih podatkov. Lani naj bi ustvarili 16 zetabajtov podatkov (to je 16 milijard terabajtov), do leta 2025 pa naj bi se letna produkcija podeseterila. Fotografij je čedalje več, filmom raste ločljivost, veliki brat polni zbirke podatkov, kopičijo se metapodatki itd. Kam bomo vse to shranili?

Zakup člankov

Izbirate lahko med:

Za plačilo lahko uporabite plačilno kartico ali PayPal:

 

Najprej se morate prijaviti.
V kolikor še nimate svoje prijave, se lahko registrirate.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki