Dinamičen in neizprosen svet

Objavljeno: 26.2.2013 | Avtor: Miran Varga | Kategorija: Dosje | Revija: Marec 2013 | Teme: grafične kartice, amd, nvidia

Grafične rešitve so med najzaslužnejšimi za hiter razvoj računalništva. Prav zaradi njih zmorejo najrazličnejše naprave ne le prikazovati boljšo sliko in video posnetke visoke ločljivosti, temveč tudi presneto hitro računati. Preverili smo, kakšno je trenutno stanje na trgu grafičnih rešitev, kateri izdelki so najbolj priljubljeni med uporabniki in kakšne novosti nam bodo v novem koledarskem letu pripravili posamezni izdelovalci.

Izbira sodobne grafične kartice še zdaleč ni lahka naloga. Drži, lahko verjamemo, da je več bolje, a bomo pri tem navadno globlje segli v denarnico, kot pa če bi svoje želje in pričakovanja najprej uskladili z optimalno izbiro strojne opreme namiznega ali prenosnega računalnika.

V zadnjih letih je razvoj grafičnih rešitev najbolj zaznamoval trend selitve v osrednje procesorje. Danes ima večina procesorjev, tudi najzmogljivejših, vgrajeno grafično sredico, ki skrbi za obdelavo slike in njen prikaz na zaslonu. Če so takšne grafične rešitve še do nedavna veljale za skrajno šibke in primerne le za pisarniško delo, to tezo postavlja na laž vsaka nova generacija. AMD, ki že od samih začetkov selitve grafičnih sredic v procesorje vodi na področju zmogljivosti, v aktualni generaciji procesorjev APU A8 in A10 že ima integrirano grafiko, ki se lahko meri s samostojnimi grafičnimi karticami, za katere sicer odštejemo od 40 do 50 evrov. In to je resnično impresivno, še posebej, če upoštevamo samo ceno omenjenih osrednjih procesorjev.

Velika večina računalnikarjev zmotno meni, da se v svetu grafičnih rešitev borita za primat le podjetji AMD in Nvidia. To drži le v najzahtevnejšem segmentu grafičnih kartic. Sicer pa trg že več kot desetletje obvladuje družba Intel, pravzaprav vse od časov, ko so grafične rešitve postale najprej del sistemskih naborov, nato pa še osrednjih procesorjev. Pisarniških računalnikov in povprečnih prenosnikov brez resnično zmogljive grafike se namreč proda bistveno več kot grafičnih kartic, po katerih povprašujejo igričarji, inženirji, oblikovalci in drugi zahtevnejši uporabniki. O razmerju moči podrobneje pišemo v nadaljevanju.

Računske zmogljivosti grafičnih procesorjev so resnično impresivne, saj se pri določenih namenskih nalogah po zaslugi zmogljivih sredic, hitrih krmilnikov in hitrega pomnilnika odrežejo precej bolje od večjedrnih osrednjih procesorjev.

Računske zmogljivosti grafičnih procesorjev so resnično impresivne, saj se pri določenih namenskih nalogah po zaslugi zmogljivih sredic, hitrih krmilnikov in hitrega pomnilnika odrežejo precej bolje od večjedrnih osrednjih procesorjev.

V Monitorju smo že večkrat zapisali, da zmogljive grafične kartice resnično potrebujejo le igričarji, saj se njihovi apetiti po zaslugi rasti zmogljivosti strojne opreme in domišljije založnikov iger stalno večajo. Danes tako igranje iger v visoki ločljivosti (HD, 720p) ni nobena posebnost več, saj to zmorejo že boljše integrirane rešitve. Tudi za igranje iger v polni visoki ločljivosti (Full HD, 1080p), ki je dandanašnji označeno za optimalno izkušnjo, ne bo treba razbiti prašička, saj navadno za to zadoščajo že grafične kartice, ki stanejo 100 evrov in več (ali celo manj, odvisno od igre). Stvari seveda postanejo resne, ko še naprej večamo ločljivost, denimo na 2560 × 1440 ali 2560 × 1600 pik, saj mora v tem primeru grafična kartica izračunati kar 4-krat več informacij kot pri visoki ločljivosti. Lep zgled, kako spraviti sodobno grafično kartico na kolena, je tudi ta, da se ne zadovoljimo zgolj s prikazom slike na enem računalniškem monitorju, temveč uporabljamo dva ali tri. Za uresničitev teh scenarijev pa preprosto moramo seči globlje v žep, še posebej, ker najzmogljivejše grafične kartice za izkoristek svojega računskega potenciala malodane zahtevajo tudi najzmogljivejše osrednje procesorje.

In ko smo že pri računanju – grafični procesorji so danes skorajda neverjetno računsko zmogljivi čipi. Ob uporabi tehnologije GP GPU in podobnih lahko z njimi tudi računamo in smo tako deležni znatne (strojne) pohitritve dela aplikacij, ki takšne tehnologije podpirajo – z njimi lahko hitreje kodiramo video posnetke, stiskamo datoteke, računamo kompleksne modele tekočin in kar je še podobnih nalog. Grafične kartice so tako napredovale, da jih imajo nekatera področja, ki zahtevajo hitre izračune podatkov, celo za prvo izbiro, saj lahko po matematični plati prekosijo 8- in 12-jedrne procesorje. Prav tako je danes lažje v enem računalniku vpreči 4 sodobne grafične kartice kot pa sestaviti večprocesorski sistem.

Kaj pa energijska učinkovitost, se vprašamo. Drži, t. i. grafični zastavonoše znajo biti skoraj neverjetno potratne grafične kartice, saj utegnejo ob polni obremenitvi iz električne vtičnice »potegniti« 200 in več vatov (navite pa še precej več). To je pogosto več, kot sicer porabi preostali del računalnika na čelu z večjedrnim procesorjem. Po drugi plati pa so prav v procesor vgrajene grafične sredice omogočile skorajda neverjetno energijsko učinkovitost, saj omogočajo hitre preklope med stanji različnih obremenitev, dodatni prihranki pa gredo na račun souporabe strojnih virov. V procesor vgrajena grafika bo tako vedno energijsko učinkovitejša od tiste na ločeni tiskovini, saj mora slednja zagotavljati še električni tok za napajanje pomnilnika in drugih čipov ter hladilni sistem (beri: ventilator).

Sodobne grafične kartice se pri svojem delu močno segrevajo, zato jih je treba ustrezno hladiti, saj temperatur nad 100° C različni elementi ne prenašajo najbolje.

Sodobne grafične kartice se pri svojem delu močno segrevajo, zato jih je treba ustrezno hladiti, saj temperatur nad 100° C različni elementi ne prenašajo najbolje.

Visoke zmogljivosti pa niso povezane le z visoko porabo energije, temveč tudi delovnimi temperaturami in hrupom. Hladilne rešitve sodobnih grafičnih kartic pogosto temeljijo na velikih hladilnih rebrih in ventilatorjih, zmogljivejši modeli so neredko opremljeni tudi z dvema ali celo tremi hladilniki. Prav zato je resnično tiho delovanje grafične kartice težko doseči. Prodajalci nam resda sami ponudijo tudi pasivno hlajene grafične kartice, ki s pridom izkoriščajo vročecevno zasnovo hladilnikov in večjo površino hladilnih reber, a to danes zadostuje le grafičnim karticam srednjega razreda in s porabo energije, znatno manjšo od 100 W.

Razmerja moči se spreminjajo počasi

Na področju tržnih raziskav se s segmentom grafičnih kartic ukvarja le manjše število analitičnih hiš. Največja med njimi, Jon Peddie Research, je konec novembra 2012 objavila podatke za tretje četrtletje preteklega leta, podatke o stanju konec leta pa še čakamo. Nič ne de, kljub temu si lahko ogledamo, kaj se je na področju grafičnih kartic dogajalo sredi lanskega leta. Potem ko je leta 2011 Nvidia doživela večje zmanjšanje prodaje, se očitno vrača kot zmagovalka, saj je med »sveto trojico« izdelovalcev grafičnih rešitev edina dosegla rast prodaje, Q3 2012 pa je trg glede na predhodno trimesečje celo upadel (–4,3 %). Intel, ki ima skoraj 60-odstotni tržni delež, je doživel upad prodaje tako na področju namiznih (–7 %) kot prenosnih računalnikov (–8,6 %). Nič bolje se ni godilo družbi AMD, ki je trenutno še druga med izdelovalci grafičnih rešitev, saj je prav tako nazadovala na obeh omenjenih segmentih (–2 % pri namiznih in alarmantnih –17 % pri prenosnikih). Kot rečeno, so imeli razlog za veselje edino v taboru Nvidie, ki je na področju namiznih računalnikov zrasla za kar 28 odstotkov, pri prenosnikih pa 12  %, to je skupaj zadostovalo za skoraj petino boljšo prodajo kot ob polovici lanskega leta.

Kljub nenavadno burnemu dogajanju v posameznem četrtletju pa letne zgodbe kažejo drugačno sliko. Procesorski gigant Intel po zaslugi v procesor vgrajenih grafičnih rešitev ohranja visok tržni delež, ta je navadno med 50 in 60 odstotki, preostali del pogače pa si bolj ali manj enakovredno razdelita AMD in Nvidia, odvisno od tega, kateri od njiju je v posameznem obdobju sposoben ponuditi boljše razmerje med ceno in zmogljivostmi rešitev. Drugi ponudniki pa s krepko manj kot 1-odstotnim tržnim deležem le zapolnjujejo statistiko ... V zadnjem koledarskem letu tako zmagovalcev praktično ni bilo, saj je slabša prodaja – trg grafičnih rešitev je upadel za okoli 7 odstotkov – pestila celotno računalniško industrijo. AMD in Matrox sta doživela 20-odstotni padec, Intel 14-odstotnega, Nvidia je zdrsnila za 0,5 % in VIA za desetino.

AMDju je selitev grafičnih sredic v osrednje procesorje resnično uspela. Od nekdaj matematično podhranjeni procesorji so čez noč postali najboljša izbira povprečnega uporabnika računalnika. Še več, po zaslugi tehnologij iz družine Radeon ti procesorji ponujajo tudi vidno bolj kakovosten prikaz slike in video vsebin glede na konkurenčne rešitve.

AMDju je selitev grafičnih sredic v osrednje procesorje resnično uspela. Od nekdaj matematično podhranjeni procesorji so čez noč postali najboljša izbira povprečnega uporabnika računalnika. Še več, po zaslugi tehnologij iz družine Radeon ti procesorji ponujajo tudi vidno bolj kakovosten prikaz slike in video vsebin glede na konkurenčne rešitve.

Zanimiv je tudi podatek, da se število grafičnih procesorjev v namiznih in prenosnih računalnikih povečuje. Po zaslugi v procesor vdelanih grafičnih sredic se je namreč povprečno število procesorjev, sposobnih obdelave grafike, v računalnikih povečalo z 1,2 (leto 2010) na 1,4 (leto 2012). K tej rasti sta prispevala predvsem Intel in AMD, pri čemer je impresiven predvsem podatek, da je med Intelovimi »civilnimi« (beri: nestrežniškimi) procesorji kar 99 odstotkov takih, ki imajo vgrajeno tudi grafično srce. V primeru AMDjevih procesorjev je takih primerkov dobrih 67 odstotkov.    

Haswell ne bo rešitev

V Intelu so na lanskem dogodku IDF namenili precej pozornosti novi generaciji procesorjev s kodnim imenom Haswell. Ti bodo blesteli na različnih področjih, a grafika očitno ne bo eno izmed njih. Procesorji Haswell bodo sicer za razliko od dosedanjih dveh imeli kar tri fizične grafične rešitve (GT1, GT2 in GT3), pri čemer bo GT3 podvojila število senčilnih elementov glede na GT2. Končni rezultat naj bi bil tak, da bo najzmogljivejša različica v nove procesorje vdelane grafike približno podvojila zmogljivosti današnje Intel HD4000, to pa bo procesorskemu gigantu olajšalo boj v spodnjem razredu. A še bolj kot same zmogljivosti utegne tem procesorjem koristiti razširitev podpore vtičnikom in knjižicam DirectX 11.1, OpenCL 1.2 in OpenGL 4.0. Intelovi inženirji se očitno zavedajo strojnih omejitev trenutne generacije procesorjev na področju grafike, zato za čipe z letnico 2014 in kodnim imenom Broadwell že načrtujejo »dramatične spremembe«, kot so sami označili svoje delo.

Kaj kupiti?

Vprašanje, katero grafično kartico kupiti, na elektronski naslov uredništva Monitor priroma praktično vsak mesec, tudi večkrat. In to kljub temu da nove grafične kartice precej redno preizkušamo. Zato naj bo ta prispevek groba osnova in priporočilo z začetka leta 2013. Zavedamo se, da utegnejo biti razmerja moči ob koncu leta, potem ko bomo deležni ducat novih modelov grafičnih kartic, povsem drugačna, a nič ne de. To je pač nekaj, kar moramo na enem najhitreje razvijajočih se segmentov računalništva pač vzeti v zakup.

V nadaljevanju tako obravnavamo izbore najbolj posrečenih grafičnih rešitev v posameznih cenovnih segmentih. Prav vse odlikuje dobro razmerje med zmogljivostmi in ceno, seveda pa lahko vsak kratkoročni tržni nastop (beri: akcija) izdelovalcev grafičnih kartic razmerje moči povsem spremeni.

Radeon HD 6670 je res že nekoliko starejša kartica, a bo preživela številne novejše modele. Vse kartice nižjega cenovnega razreda so po zaslugi nižje porabe energije privlačne tudi zaradi možnosti pasivnega hlajenja in zato absolutno tihega delovanja.

Radeon HD 6670 je res že nekoliko starejša kartica, a bo preživela številne novejše modele. Vse kartice nižjega cenovnega razreda so po zaslugi nižje porabe energije privlačne tudi zaradi možnosti pasivnega hlajenja in zato absolutno tihega delovanja.

Grafične sredice, vgrajene v osrednje procesorje

Vsi, ki sledite našim preizkusom procesorjev, zdaj že veste, da imata tako AMD kot Intel na voljo vrsto procesorjev z vdelano grafiko. Izbira je po zaslugi razlik med njimi postala otročje enostavna. Če si želimo sestaviti cenovno dostopen računalniški sistem, s katerim bomo občasno igrali tudi računalniške igre, so novi AMDjevi procesorji edina prava izbira. Zaradi majhnih razlik v ceni (glede na zmogljivosti) priporočamo kar najzmogljivejša modela, torej A10-5800K oziroma A10-5700K, za tiste, ki bi radi ta procesor vgradili v majhna ohišja in vam je torej pomembna tudi poraba energije. Druga generacija procesorjev AMD APU je s tema primerkoma tudi prva sposobna tekoče poganjati igre v polni visoki ločljivosti (Full HD; 1080p), ne da bi se morali pri tem odreči kakovosti prikazane slike (večino iger lahko igramo v »medium«, nekatere celo v »high detail« načinu).  Intel v tem trenutku praktično nima odgovora na grafični strani, saj je njegova najzmogljivejša rešitev HD4000 v povprečju okoli polovico počasnejša od AMDjevih primerkov.

Grafične kartice do 100 evrov

Grafične kartice, ki stanejo največ 100 evrov, so daleč najbolj razširjen razred vgradnih kartic, saj po njih posega večina uporabnikov, ki želijo imeti v svojem sistemu samostojno grafično kartico. Zdi se, da je v tem trenutku absolutna zmagovalka grafična kartica s procesorjem AMD Radeon HD 6670, ki se v navezi z gigabajtom pomnilnika DDR3 spogleduje s ceno vsega 50 evrov, dodatnih 10–15 evrov pa nam ta grafični procesor spari s še hitrejšim pomnilnikom GDDR5, ki nudi še enkrat večjo pretočnost. Omenjena kartica ima še eno pomembno prednost – AMD jo najpogosteje navaja kot referenčno kartico za »sparitev« s svojimi procesorji APU z vgrajeno grafiko in postavitev grafičnega tandema Dual Graphics, ki igričarjem z omejenim proračunom najelegantneje prinese več deset sličic na sekundo.

Če smo pripravljeni nekoliko globlje seči v žep, si lahko omislimo tudi znatno zmogljivejšo kartico Radeon HD 7750. Gre za trenutno najzmogljivejšo kartico, ki ne potrebuje dodatnega napajanja, saj njena maksimalna poraba dosega vsega 55 W, toliko moči pa ji lahko zagotovi že sama reža PCI-Express.

Ravno okoli meje sto evrov se giblje tudi njena najbližja konkurentka, kartica Nvidia GeForce GTX 550 Ti. Resda porabi več kot dvakrat toliko električne energije (k sreči je ta danes razmeroma poceni), a se po zaslugi zmogljivejšega pomnilniškega krmilnika tudi odkupi z nekoliko (okoli 10–20 odstotki) boljšimi zmogljivostmi.

Kdo bi si mislil, da se bo Radeon HD 7770 tako hitro spogledoval s ceno sto evrov? Izjemen nakup.

Kdo bi si mislil, da se bo Radeon HD 7770 tako hitro spogledoval s ceno sto evrov? Izjemen nakup.

Grafične kartice do 200 evrov

V razredu kartic, katerih trimestna številka s ceno se ne začne z 2 ali višjo cifro, vlada nepopisna gneča. Podobno kot na preizkusu procesorjev, bo tudi tu glavno nagrado odnesla najcenejša, a še spodobno zmogljiva kartica. V tem primeru je to Radeon HD 7770, ki se počasi, a vztrajno bliža evrskemu stotaku. Po zaslugi kombinacije dobrih zmogljivosti in nadvse privlačne cene je idealen nakup za igričarje, ki si želijo visokih ločljivosti.

Konkurentka iz tabora Nvidia, kartica GeForce GTX 650 Ti, omenjeni Radeon sicer presega tako po ceni kot porabi in malenkostno pri zmogljivostih, a razlika ni več gromozanska, saj se tudi ta kartica že spušča na raven 120–140 evrov.

Če pa želimo iz svojih dvesto evrov iztisniti kar največ osenčenih poligonov v igrah, bomo odlično postreženi z modelom Radeon HD 7850, saj ta po zaslugi enkrat širšega pomnilniškega vodila (256-bitno) in hitrega pomnilnika (2 GB GDDR5) po zmogljivostih in ceni znatno prekaša drugi dve kartici iz tega segmenta.

Radeon 7870 LE utegne biti eden največjih hitov letošnjega leta, saj njegova krnitev zmogljivosti niti pod razno ne dosega nižje cene glede na konkurenčne modele. In to je odlična novica za vse, ki iščejo grafično kartico, s katero bodo tudi naslednje leto z lahkoto igrali sodobne igre.

Radeon 7870 LE utegne biti eden največjih hitov letošnjega leta, saj njegova krnitev zmogljivosti niti pod razno ne dosega nižje cene glede na konkurenčne modele. In to je odlična novica za vse, ki iščejo grafično kartico, s katero bodo tudi naslednje leto z lahkoto igrali sodobne igre.

Grafične kartice do 300 evrov

Čim više plezamo po cenovni lestvici, tem bolj se krči naša izbira med posameznimi modeli. V tem razredu predstavljata najboljšo izbiro AMDjevi kartici, in sicer modela Radeon HD 7870 in Radeon HD 7870 LE. Prvega je moč najti za okoli 240 evrov pri vseh bolje založenih trgovcih z računalniško opremo, saj predstavlja cenovno dostopno alternativo, ki se po zmogljivostih že spogleduje s precej zmogljivejšimi in dražjimi karticami iz lastnega (Radeon HD 7950) in »sovražnikovega« tabora (GeForce GTX 660 Ti). Druga kartica pa komaj dobro prihaja na prodajne police. Pri tem moramo omeniti, da je kartico AMD zelo neposrečeno poimenoval, ker bi ji bolje pristajala oznaka Radeon HD 7950 LE, saj gre za »malce pohabljeno« različico istoimenskega grafičnega procesorja, ki bo, če bo le njena dobavljivost v Sloveniji skladna s pričakovanji igričarjev, dražjim modelom speljala marsikaterega kupca.

Sveže novice iz sveta grafičnih procesorjev in kartic

GeForce GTX Titan bo enojedrna pošast

V Nvidii februarja poskušajo mrzlično skriti vse informacije o novem zastavonoši iz družine grafičnih kartic GeForce GTX. V kratkem naj bi ugledal luč sveta model Titan, ki temelji na grafičnem procesorju GK110. Ta naj bi bil edinstveno zmogljiv in prav tako edinstveno drag. Če gre verjeti prvim fotografijam, ki so partnerskim podjetjem ušle v splet, bo šlo za enojedrno pošast (prejšnja ugibanja so namreč namigovala tudi na dvoprocesorsko rešitev), saj bo kartica velikosti modela GTX 580 opremljena s kar 24 pomnilniškimi moduli (skupne zmogljivosti 6 GB!), ki s procesorjem komunicirajo prek 384-bitnega vodila. Sodeč po številu priključkov za dodatno električno energijo bo kartica opremljena z 8- ali 9-fazno regulacijo napetosti procesorja in pomnilnika.

Xbox Next z AMDjevim grafičnim procesorjem

Ugibanj ni več. Prihajajoča nova generacija igralne konzole Microsoft Xbox Next bo obdelavo grafičnih podob zaupala grafičnemu procesorju iz družine AMD Radeon. Procesor s kodnim imenom Durango bo, kot kaže, izdelan po vzoru arhitekture GCN (Graphics Core Next) in bo v čipu premogel 768 pretočnih procesorjev, kar naj bi ga po zmogljivostih uvrstilo ob bok grafični kartici AMD Radeon HD 7770. Prva namigovanja kažejo, da bo za delovni takt procesorja razmeroma rezerviranih 800 MHz. Xbox Next bo na ta način opremljen z grafičnim procesorjem, ki se zelo dobro znajde tudi pri vsakdanjih matematičnih opravilih, zato bo zanimivo videti, kje vse bodo inženirji uporabili njegove možnosti strojnega pospeševanja.

Overdrive 6 za bolj dinamično navijanje grafičnih kartic

V AMDju želijo upravljanje virov grafičnih kartic dvigniti na novo raven. Trenutno zna večina Radeonov glede na temperaturo in obremenitev pospešiti ali zavirati delovanje hladilne rešitve, prihodnja generacija (Radeon HD iz družine 8000) pa naj bi po zaslugi tehnologije Overdrive 6 obvladala tudi dinamično upravljanje delovnega takta procesorja in pomnilnika glede na temperature, obremenitev, porabo energije in druge dejavnike.

Grafične kartice do 400 evrov

Zadnje pocenitve AMDjevih grafičnih procesorjev so zmogljive grafične kartice naredile še bolj dostopne. Kdo bi si mislil, da nam bo že začetek leta 2013 postregel z Radeonom HD 7950, katerega cena bo le nekaj centov nad tremi evrskimi stotaki. Nato pa sledi precej praznine do kartice GeForce GTX 670, ki po zaslugi razmeroma tihega in hladnega delovanja večinoma dobiva bitko z neposrednim konkurentom, Radeonom HD 7970.

Vročecevna zasnova hladilnika in dva velika ventilatorja poskrbijo, da so tudi zelo zmogljive grafične kartice med delovanjem hladne in tihe.

Vročecevna zasnova hladilnika in dva velika ventilatorja poskrbijo, da so tudi zelo zmogljive grafične kartice med delovanjem hladne in tihe.

Grafične kartice nad 400 evri

Kdor načrtuje nakup grafične kartice najvišjega cenovnega razreda, se bržkone ne bo spogledoval z mejo 400 evrov. V tem primeru bi takemu kupcu priporočili kar nakup grafične zverine po imenu GeForce GTX 690. Gre pravzaprav za dve grafični jedri GeForce GTX 680, združeni na eni tiskovini. Pošast trenutno še nima konkurence, niti pri porabi (300W) niti po ceni. Če vam naše priporočilo, ki velja kar okoli evrskega tisočaka, ni pretirano všeč, pa lahko še vedno sestavite navezo dveh manj zmogljivih kartic iz rdečega ali zelenega tabora in tako skorajda podvojite zmogljivosti.

Takole je videti GeForce GTX 690, najzmogljivejša grafična kartica ta hip.

Takole je videti GeForce GTX 690, najzmogljivejša grafična kartica ta hip.

Pogled v prihodnost: Titan in morski otoki

Nvidia naj bi še pred koncem februarja predstavila svoj grafični procesor GK110, namenjen najzahtevnejšim uporabnikom – ne le igričarjem, temveč tistim, ki z grafičnimi karticami radi računajo. V to nas poleg domnevnih 2880 pretočnih cevovodov prepričuje tudi vrsta namenskih registrov ter tehnologij, ki slišijo na imena Dynamic Parallelism, Hyper-Q, Grid Management Unit in GPUDirect. V teoriji naj bi tehnologija Hyper-Q omogočila več procesorskim jedrom (osrednjega procesorja) hkratno delo na grafičnem procesorju in tako znatno povečala izkoristek grafične sredice, medtem ko Dynamic Parallelism obljublja možnost enostavnejšega prelaganja matematičnih bremen na grafično srce in razbremenitev osrednjega procesorja. Kako bo na hitrost delovanja vplivala tehnologija GPUDirect, ki skrbi, da grafika neposredno dostopa do sistemskega pomnilnika (prej je za to morala »vprašati« osrednji procesor), pa lahko le ugibamo. Če bo Nvidia ostala zvesta dosedanjemu poimenovanju, bo njen nov paradni konj med grafičnimi karticami, namenjenimi potrošnikom, nosil oznako GeForce GTX 780.

Medtem so se v AMDju zavili v molk. O njihovi novi generaciji procesorjev ni prav veliko znanega. No, poznamo njihova »otoška« imena, saj se bo peterica novih čipov imenovala Oland (vstopni model), Bonaire, Hainan, Curacao (najzmogljivejši model) in Aruba (dvoprocesorska rešitev). Če bodo ugibanja tržnih špekulantov držala in bo šlo v tem primeru za AMDjevo drugo generacijo grafičnih procesorjev na 28-nm arhitekturi, si drastičnih pohitritev ne moremo obetati. Ali pač, saj je AMD v preteklosti že znal presenetiti z nadvse učinkovitimi izboljšavami svoje arhitekture. Namiznim rešitvam bodo sledile tudi mobilne. Te so svoje poimenovanje prejele po sončnem sistemu, saj so jim nadeli delovne oznake Mars, Sun, Neptune in Venus.

Tržni deleži [PDF]

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki