Čas, ko se je IT v Sloveniji ustavil

Čas, ko se je IT v Sloveniji ustavil
Objavljeno: 22.12.2009 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Mnenja | Revija: December 2009 | Teme: komentar, mnenje

Gospodarska kriza je tudi trenutek za streznitev. Vsakdo, pa naj gre za posameznika ali podjetje, v takih časih spet pogleda temelje, na katerih stoji njegovo poslovanje, obstoj. Razumljivo. Toda časi so taki, da je treba ukrepati, ne pa vtakniti glavo v pesek kot noj. Prav tisti, ki reagirajo in ne čakajo, bodo iz te krize prišli najbrž še močnejši, kot so bili pred njo. Toda Slovenija je v teh časih, vsaj na področju informacijske tehnologije, skoraj kolektivno vtaknila glavo v pesek.

V vseh teh letih, odkar se ukvarjam z informatiko in računalništvom, sem naletel na zelo različna mnenje glede učinkov in koristi, ki jih prinaša informatizacija poslovanja in družbe v celoti. Veliko je bilo navdušencev, ki so dobesedno "videli", kaj (jim) informacijska tehnologija lahko prinese glede kakovosti njihovega življenja in dela. Nič kaj malo je bilo tudi skeptikov, ki so dvomili in očitno še dvomijo o učinkih ter vidijo samo stroške, koristi pa ne znajo (ali nočejo) ovrednotiti. Ne gleda na to, se je v zadnjih dvajsetih letih informatizacija močno zasidrala v vse pore družbe, kar pomeni, da so učinkovitejše obvladovanje in rokovanje z informacijami sprejeli tudi tisti, ki so imeli dvome.

Vsaj tako je bilo videti. Morda zaradi pomanjkanja drugih idej, morda zaradi "politične korektnosti" ali pa zgolj zato, ker to počnejo vsi drugi, so vsi po vrsti zatrjevali, da je informatika nepogrešljiv del sodobnega poslovanja, sredstvo za pospeševanje inovativnosti, vložek v svetlo prihodnost. Toda dejanja so v praksi močno zaostajala za prijetnimi frazami, izrečenimi v javnosti ali v pomembnih trenutkih. Prav ta gospodarska kriza je namreč pokazala, da marsikje niso mislili resno.

V začetku devetdesetih je veljalo, da je Slovenija gospodarsko, pa tudi informacijsko, najbolj razvita država v vzhodnem delu Evrope. Odtlej našo dojeto in dejansko prednost počasi, a vztrajno izgubljamo (kjer je že nismo povsem izgubili). To kažejo številni kazalniki, ki jih srečamo na vsakem koraku. Če se omejimo samo na tiste, ki so s področja informatike, bi lahko omenili, da večina slovenskih podjetij vlaga v informatiko precej manjši delež svojega bruto prihodka od primerljivih podjetij v razvitejšem svetu. Tu marsikdo pritegne, "pa saj imamo tudi plače manjše". Toda razlika med vložki v IT med nami in, denimo, zahodno Evropo je precej večja kot razlika v plačah.

Prav nedavno sem dobil potrditev te moje doslej empirično sestavljene ocene z raziskavo družbe IDC, ki je pokazala, da smo lani (ko kriza še ni tako zadela) v Sloveniji vlagali le 56,9 % tega, kar je evropsko povprečje! Najboljši (seveda zopet iz skandinavskih držav) vlagajo tudi štirikrat (!) več kot v Sloveniji. Štirikrat! Zagotovo razlika v (povprečnih) plačah ni tolikšna.

Kako si lahko to razlagamo? Preprosto, večina managerjev in drugih vplivnikov govori nekaj, drugo pa dela. Zagotovo pa zelo veliko od njih v resnici, čisto na dnu srca, ne verjame, da lahko boljša informacijska podpora resnično pomaga. Lep dokaz se je ponudil prav zaradi gospodarske krize. Da tudi informatika ne bo lahkotno preživela gospodarske krize, se je vedelo že konec lanskega leta, še bolj pa občutilo v prvi polovici leta 2009. Toda to ni še nič v primerjavi s tem, kar se je dogajalo v drugi polovici leta. Če malo karikiram, so zastali skoraj vsi projekti, povezani z informatiko, če odmislimo tiste, ki so že v teku, in tiste, ki jih razpisuje javni sektor, še bolj specifično pa tisti, ki jih (so)financira Evropska Unija. Vse drugo pa stoji. Stojijo projekti, ki so že imeli proračun za leto 2009. Stojijo celo projekti, ki so jih načrtovala podjetja, ki jih ta kriza ni pretirano prizadela. Vsi čakajo na to, kaj se bo zgodilo.

Tudi to je razumljivo. Strah ima velike oči. Toda ne razumem, kako se lahko podjetja in posamezniki v njih odločajo za povsem nekritična ustavljanja in zmanjševanja stroškov kar po uravnilovki. Enako za kavo, WC papir, potne stroške, kolektivne žurke in ... informatiko. Halo? V kaj pa se splača v teh časih vlagati? V delnice zagotovo ne. Politika pravi, "da je treba iskati nove, inovativne programe, procese, izdelke". S čim, kako? Ali brez informacijske podpore, ki je pogosto eden od pomembnih temeljev? Dvomim.

Ne želim implicirati, da je informatika čudežno zdravilo za današnje razmere, toda prav tako mislim, da je zgrešeno, da se projekte in proračune dobesedno ustavi. Zdi se mi kot žaganje veje, na kateri sedimo, vsaj gledano dolgoročno. Svoje trditve lahko podkrepim s primerjavo dogajanja v drugih državah. Kljub gospodarski krizi bi težko našli državo oziroma podjetja v njej, ki so projekte ustavili. Kljub varčevanju na vseh področjih so prav informacijski projekti, relativno gledano, še celo pridobili delež pri investicijah. Realno to pomeni, da se proračuni niso povečevali, najbrž pa ni presenečenje, da se niso niti zmanjševali. Raziskave so pokazale, da je področje informatike tisto, kjer so se klatenja stroškov povsod lotili nadvse previdno.

V Sloveniji pa smo na tem področju po informatiki udarili kar pošteno in počez. To dosti pove o tistih, ki so sprejeli te odločitve, in njihovem dojemanju, kako sedanjo krizo s pametnimi odločitvami omiliti ali celo obrniti v svoj prid. Precej pove o njihovem dojemanju informatike - to je očitno strošek! Pika.

No, po dežju prej ali slej zopet posije sonce. Prepričan sem, da se bo prej ali slej stanje zopet uredilo tudi v informatiki in prešlo v, recimo, ustaljene tokove. Toda zdi se mi, da se bo v novih, "boljših" časih marsikdo znašel nekaj stopenj nižje kot pred krizo. Drugod so pač ravnali bolj preudarno, v časih za ukrepanje pridobili pozicije (npr. tržni delež), mi pa se bomo spraševali, zakaj se je to zgodilo. Seveda ne samo zaradi informatike, toda tudi zaradi nje.

Škoda. Mislim, da imamo v Sloveniji veliko znanja, a ga v ključnih trenutkih preprosto ne znamo izkoristiti. Ne trdim, da so samo slovenska podjetja tista, ki so ravnala kot noji, najbrž je okoli nas še veliko takih. Toda to mi ni v uteho, ker vem, da bi lahko bilo tudi drugače.

Raziskava družbe IDC je pokazala, da smo lani (ko kriza še ni tako zadela) v Sloveniji v IT vlagali le 56,9 % tega, kar je evropsko povprečje. Najboljši pa vlagajo v informatiko tudi štirikrat več kot v Sloveniji."

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki