Atari - Pionirji domačega igričarstva

Podjetje Atari, ustanovljeno leta 1972, velja za pionirja industrije videoiger. Z ikoničnimi izdelki, kot sta Pong in Atari 2600, so igralni avtomati in domače konzole postali del vsakdanjega življenja številnih ljudi po vsem svetu. V tem članku bomo raziskali zgodovino nastanka podjetja Atari, pionirje, ki so stali za njim, in ključne dejavnike, ki so prispevali k njihovemu uspehu.

Nolan Bushnell je bil eden pionirjev industrije videoiger. Zanje ga je navdušil naslov Spacewar.

V zgodnjih 70. letih prejšnjega stoletja sta se pri tehnološkem podjetju Ampex zaposlila Nolan Bushnell in Ted Dabney. Oba sta bila izjemno nadarjena inženirja, ki ju je povezovala strast do tehnologije. Hitro sta postala dobra prijatelja. Nekega dne sta se med odmorom za kosilo pogovarjala o svojih konjičkih. Nolan je omenil, da ga zelo zanima interaktivna zabava in da je pred kratkim obiskal arkadni salon, kjer ga je navdušila igra Spacewar. Ted mu je z zanimanjem prisluhnil in se takoj strinjal, da bo ob koncu tedna z njim preizkusil nekaj iger.

Ime je Atari dobil po japonski namizni igri Go.

V arkadnem salonu sta preživela ves vikend. Ko sta se vrnila na delo, sta se med prostimi trenutki začela pogovarjati o ideji, kako ustvariti podjetje, ki bi se osredotočilo na razvoj videoiger. Oba sta verjela, da bi lahko s svojim tehničnim znanjem in vizijo ustvarila nekaj inovativnega in zabavnega. Nekaj mesecev kasneje sta ustanovila podjetje Syzygy Co. Ime je bilo začuda že zasedeno, zato sta ga morala spremeniti. Nolan je kot navdušenec nad kitajsko namizno igro Go predlagal novo ime, Atari, ki v igri pomeni napoved zmage, podobno kot šah mat pri šahu. Leta 1972 se je tako rodilo podjetje, ki je lastnoročno ustvarilo trg videoiger.

Pong je igra, ki je spremenila svet.

Nolan in Ted sta za prvi izdelek želela ustvariti nekaj edinstvenega in svežega, kar bi pritegnilo pozornost igralcev po vsem svetu. Želela sta razviti igro, ki bi bila enostavna za igranje in bi jo lahko igrali vsi, ne glede na svoje sposobnosti. Prvi osnutek igre Pong je izdelal Allan Alcorn kot preizkus ob prijavi na delovno mesto pri Atariju. Pong je bil zasnovan kot dvodimenzionalna igra, kjer sta se dva igralca pomerila ob pomoči dveh loparjev na vsaki strani zaslona. Žogica se je odbijala med loparjema, cilj pa je bil preprečiti, da bi našla pot mimo loparja in zabeležila točko za nasprotnika. Ustanovitelja podjetja sta bila navdušena in želela igro poslati na trg. Ko je bil prototip igralnega avtomata z igro Pong narejen, so ga postavili v lokalni bar, kjer ga je takoj obkrožila množica ljudi. Čez nekaj dni so prejeli klic, da je aparat prenehal delovati. Ko sta Nolan in Ted prispela na kraj, sta ugotovila, da je vzrok za težavo zabojnik, poln denarja, ki je preprečeval, da bi avtomat še sprejemal kovance. To je bila prva potrditev, da imata v rokah potencialno uspešnico.

Pomembno vlogo pri razvoju Pongove naslednice, igre Breakout, sta igrala bodoča ustanovitelja podjetja Apple, Steve Jobs in Steve Wozniak.

Po uspehu igre Pong, naredili so več kot 12.000 igralnih avtomatov z njo, so pri Atariju dobili zagon. Igre so serijsko pošiljali na hvaležno tržišče ter postali sinonim videozabave. Med drugim so izdali igre Space Race, Tank in Gotcha, a je uspeh Ponga dosegla šele njegova nadgradnja. Igra Breakout je bila zasnovana na podoben način, igralec je še vedno upravljal lopar, s katerim je odbijal žogico, ki jo je tokrat usmerjal v zid ter lomil zidake. Izdelavo vezja so pri Atariju zaupali novemu zaposlenemu, ki je naletel na težavo. Pri izboljšanju oblikovanja je želel zmanjšati število čipov, potrebnih za naročeno vezje. Ker mu nikakor ni uspelo, je poklical na pomoč prijatelja. Ta je za polovico obljubljenega plačila zadevo rešil v pičlih štirih dneh. Atarijev zaposleni je bil Steve Jobs, njegov prijatelj pa Steve Wozniak.

Prvih pravih domačih konzol za igranje različnih iger Atari 2600 so prodali več kot 30 milijonov.

Nolan je bil prepričan, da bodo videoigre nekoč prevladale na trgu domače zabave, zato je iskal način, kako igralne aparate preseliti v dnevno sobo. Leta 1975 so tako izdali domačo konzolo Pong in se neposredno spopadli z edinim večjim proizvajalcem tovrstnih naprav tistega časa, podjetjem Magnavox. Nolan z rešitvijo ni bil zadovoljen, saj je bila konzola omejena na eno samo igro, zato se je po prodaji Atarija podjetju Warner Communications z ekipo nadarjenih inženirjev vrgel v razvoj konzole Atari 2600 (znane tudi pod imenom Atari VCS – Video Computer System). Konzolo, imenovano po številki prodajnega kataloga in opremljeno z zamenljivimi kartušami, so predstavili leta 1977 na računalniškem sejmu v Chicagu. Opremljena je bila z dvema igralnima palicama, podpirala pa je tudi uporabo miške in tipkovnice.

Prve prodajne številke so bile skromne, saj ljudje niso razumeli revolucionarnega koncepta. Ko so ugotovili, da z napravo lahko igrajo različne igre, je uspešnost konzole začela počasi rasti. Z igrami, kot so Space Invaders, Pac-Man in Asteroids, so prepričali več kot 30 milijonov kupcev in industrijo videoiger popeljali do razcveta. Uspeh konzole je spodbudil tudi druge velikane (Nintendo, Sega, Sony), da so vstopili na trg videoiger. Hudi konkurenci navkljub se je Atari 2600 ohranil kot sinonim za videoigre v 70. in 80. letih. Na vrhuncu je Nolan podjetje zaradi nestrinjanja z lastniki zapustil. Leta 1979 je krmilo prevzel Ray Kassar, nato se je trg videoiger zlomil.

Slaba kakovost iger je bila osrednji vzrok za zlom trga leta 1983. Na sliki igra z neslavnim nazivom najslabše igre vseh časov, Atarijev E.T.

Zlom trga videoiger 1983 je bil velik padec v industriji videoiger, ki se je zgodil predvsem v ZDA, vendar je vplival tudi na globalni trg. Ta zlom je označil konec zlate dobe arkadnih iger in je vodil k velikim spremembam v industriji. Več dejavnikov je prispevalo k temu padcu, med najpomembnejše pa spadajo nasičenost trga, konkurenca, ki so jo predstavljali osebni računalniki, in pomanjkanje kakovosti iger. Prav zadnje je bilo ključen dejavnik pri zatonu podjetja Atari. Zaradi pomanjkanja nadzora nad izdajanjem iger so neodvisni razvijalci začeli proizvajati slabe igre, kar je povzročilo nezadovoljstvo potrošnikov. Slavni primer tega je bila igra E.T., ki je bila izdana leta 1982 in danes velja za eno najslabših v zgodovini. Igra je bila narejena v šestih tednih, da bi izkoristila praznično sezono. Zaradi pomanjkanja časa za razvoj in testiranje je bila končna izdaja polna napak, kar je privedlo do razočaranja igralcev in slabega prodajnega uspeha. Delnice podjetja Atari so upadle na tretjino vrednosti iz časa pred zlomom.

Po zlomu trga videoiger so se tekmeci znašli bolje od Atarija, štafetno palico je s konzolo NES prevzelo podjetje Nintendo.

Po zlomu se je industrija osredotočila na izboljšanje kakovosti iger, večjo regulacijo in boljšo organizacijo trga. Nekatera podjetja so bila pri tem zelo uspešna, druga manj. Med prve se prišteva japonsko podjetje Nintendo, ki je bilo ključno pri oživljanju industrije videoiger s svojo igralno konzolo Nintendo Entertainment System (NES), izdano leta 1985. NES je prinesel številne inovacije in kakovostne igre, med katerimi so bile tudi legendarne igre, kot so Super Mario Bros, The Legend of Zelda in Metroid. Nintendo je uvedel strožje standarde za kakovost iger in nadzor nad licenciranjem, kar je pripomoglo k večjemu zaupanju potrošnikov v videoigre. To je bil zadnji žebelj v krsti podjetja Atari, ki je na svoj način poskušalo okrevati, med drugim s konzolami Atari 5200, Atari 7800, Atari Lynx in Atari Jaguar. Proizvajali so tudi računalnike, a koraka s tekmeci jim nikakor ni uspelo ujeti. Podjetje se je večkrat preoblikovalo, prešlo v roke različnih lastnikov in se razdelilo na več delov.

Danes Atari živi predvsem na račun svoje stare slave. Leta 2020 je izdal konzolo Atari VCS, v prvi vrsti namenjeno igranju klasičnih iger.

Danes je Atari precej drugačno podjetje kot v svojih zlatih časih. Po več spremembah lastništva in poslovnih strategij se je v zadnjih letih osredotočil predvsem na izkoriščanje svoje znamke in licenciranje klasičnih iger za uporabo na sodobnih platformah. Leta 2020 je Atari izdal novo konzolo z imenom Atari VCS, ki združuje funkcije klasične konzole in sodobnega osebnega računalnika. Atari VCS omogoča predvajanje klasičnih Atarijevih iger ter modernih iger in aplikacij, saj temelji na operacijskem sistemu Linux. Vseeno pa Atari VCS ni dosegel enakega uspeha kot konkurenčne konzole, kot so PlayStation, Xbox in Nintendo Switch. Kljub zatonu Atarija njegova zapuščina živi naprej. Pionirji videoigralne industrije so postavili temelje za to, kar je danes ena največjih in najuspešnejših industrijskih panog na svetu.