Ko sta Microsoft in Sun razkrila svojo odločitev, da zakopljeta bojno sekiro in nameravata celo zgledno sodelovati, marsikdo ni mogel verjeti. Nenazadnje se je to zgodilo drugega aprila, tako da so nekateri vse skupaj jemali sprva kot neslano šalo. Toda dogovor stoji, z njim pa se odpirajo številna vprašanja, zlasti tista o ozadjih odločitve in posledicah za prihodnost, ne samo družb Microsoft in Sun, temveč celotne računalniške industrije.
Vstop Slovenije v EU ima seveda posledice tudi v računalniški industriji. Tako kot na drugih področjih, so nekatere za uporabnike ugodne, druge manj. Obetamo si lažji nakup izdelkov v poljubni državi članici EU, kar bo najbrž spodbudilo (vsaj na začetku) mrzlično iskanje, kje so cene najbolj ugodne (ne pa pozabiti na stroške prevoza ali poštnine), prav tako bo izbira širša. Številni izdelovalci, ki so Slovenijo doslej uvrščali preprosto v vzhodno Evropo, bodo morali spremeniti politiko in odpraviti "posebnosti", ki so jih zdaj upravičevali (in maskirali) s specifičnostjo in majhnostjo trga. Toda z vstopom se ponekod pojavljajo tudi namigi, da se bodo nekateri izdelki podražili. Najbolj banalni razlog bomo srečali pri politiki izdelkov z izvorom iz ZDA - če bodo proizvajalci sledili logiki EU, bodo ta hip preprosto dolarske cene zamenjali za evre, številka pa bo ostala ista. Najbrž ni težko izračunati, kaj to pomeni.
O robotih govorimo že več kot pol stoletja, toda doslej smo se z njimi le redko srečali v vsakdanjem življenju. Ali prihaja čas, ko se bo to spremenilo in bodo roboti postali nekaj povsem vsakdanjega, tako v službi kot doma? Nekateri ugledni analitiki menijo, da se bo v naslednjih petih do desetih letih to področje močno spremenilo, zato o robotih lahko govorimo kot o naslednjem velikem mejniku. Tudi za samo računalništvo.
Microsoft je po mesecih javnega zatrjevanja, da bo projekt Longhorn naslednja velika različica okolja Windows, snedel besedo in priznal, da bodo bržkone še pred tem objavili vmesno različico, ki ji interno pravijo "XP Reloaded". Za zdaj še ni jasno, kaj naj bi "Shorthorn", kot so ga nekateri v šali poimenovali, vseboval in koliko bo odstopal od današnjega sistema Windows XP. Zagotovo bo vseboval vse dosedanje popravke (predvsem prihajajoči Service Pack 2), najbrž pa tudi nekatere povsem nove funkcionalnosti, predvsem s področja večpredstavnosti.
Adobe Photoshop sodi med tiste programe, ki so danes temelj sodobnega oblikovanja, ne glede na ciljni medij. Nova različica prinaša močno prenovljen pregledovalnik in urejevalnik datotek ter številne izboljšave, ki olajšajo in skrajšujejo postopke za obdelavo slik. Največ bodo pridobili profesionalci, ki jim je program tudi namenjen.
Z novo različico priljubljenega grafičnega paketa Corel nadaljuje že preizkušeno prodajno formulo: dodaj nekaj novih funkcionalnosti, rahlo spremeni videz programa, spremeni številko v oznaki izdelka in pošlji na tržne police. Toda ali novosti v paketu opravičujejo investicijo v novo različico?
Zamisel je preprosta, naloga pa težka. Kako približati Linux uporabnikom, ki so doslej videli le Microsoftov svet? Kako zagotoviti ohranitev vložka v znanje, potrebno za uporabo računalnika (v Windows)? Kako zagotoviti združljivost, po možnosti celo s programi za Windows? Xandros Dekstop 2.0 je doslej morda najbliže temu, da pokaže pot do zastavljenih ciljev.
Telefonske povezave prek interneta niso ravno tehnologija, ki bi kot strela z jasnega udarila med uporabnike, vendar se glede na dogajanje v zadnjih nekaj mesecih zdi, da bomo današnje telefone nadgradili na internetno telefonijo hitreje, kot je bilo pričakovati. Zanimivo, da je tokrat tema vroča tako na globalnem trgu kot tudi doma v Sloveniji.
Vse kaže, da se nam v prihodnjih letih obeta še hujša vojna med izdelovalci osebnih računalnikov, čeprav so nekateri še nedavno govorili, da pozornost ne velja več temu področju, češ da tu ni več denarja. Medtem ko Dell še naprej četrtletje za četrtletjem dosega rekordne rezultate, je HP pod novim vodstvom močno spremenil načrte. Ko je že kazalo, da bo oddelek za osebne računalnike morda celo naprodaj, so spremenili strategijo in v zadnjih mesecih spet dosegajo lepe rezultate. Najagresivnejši ta hip pa je tretji po velikosti, kitajski Lenovo, ki se je okrepil z nakupom nekdanjega oddelka družbe IBM. Lenovo je nedavno jasno povedal, da namerava najpozneje v naslednjih petih letih postati številka ena na svetu med namiznimi in prenosnimi računalniki. V ta namen namerava vložiti v razvoj 1,5 % celotnega prihodka, to je kar dvakrat več od povprečja v panogi. Poleg tega so že prve analize stanja po prevzemu pokazale, da je še precej prostora za zmanjšanje stroškov proizvodnje, tudi z izkoristkom cenejše delovne sile na Kitajskem. Tekmeci so najbrž lahko precej zaskrbljeni.
Nedavne raziskave kažejo, da bo najbrž že v treh letih v poslovnem okolju manj namiznih kakor prenosnih računalnikov. Klasični osebni računalniki hitro izgubljajo prednost na tehničnem področju, pa tudi cenovna razlika kot zadnji argument postaja vse manjša. Toda ali smo ljudje res tako mobilni uporabniki, da znamo s pridom izkoristiti vse prednosti in zmožnosti prenosnih računalnikov?
