Objavljeno: 31.1.2006 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Monitor Januar 2006

Tehnomanija: januar 2006

Tehnomanija: januar 2006

Januar se že vrsto let začenja s konferenco Macworld Expo in vse kaže, da bo Apple tudi letos poskrbel za novoletno presenečenje. Pripravljal naj bi posebno različico osebnega računalnika Mac Mini, ki bo rabila kot računalnik za hišni kino (HTPC) in bo potemtakem osrednji del domačega okolja za glasbo in video. Sistem bo mogoče krmiliti z daljinskim upravljavcem, Apple pa naj bi razvil povsem nov program za upravljanje in predvajanje vsebin, ki se bo od tekmecev razlikoval predvsem po preprostosti in eleganci. Apple seveda računa tudi na drugačne sinergije. Ena izmed pomembnih lastnosti bo zmožnost sinhronizacije podatkov, skupaj z video posnetki z mobilnimi predvajalniki iPod. Obenem naj bi Apple prestavil nov način zaščite vsebin pred piratiziranjem, s čimer želi utrditi svoj za zdaj dober odnos s hollywoodskimi studii.

*

Google še naprej stopnjuje hitrost razvoja in število novosti. Naslednji je menda na vrsti povsem nov program za spletno vodenje koledarjev, ki bo odličen dodatek za spletni servis elektronske pošte Gmail in s tem nadomestilo za klasične poštne odjemalce, predvsem Outlook. Po nekaterih informacijah pa naj bi Google nameraval kupiti tudi družbo Riya, ki se ukvarja z razvojem izdelkov in algoritmov za prepoznavanje človeških obrazov. Google naj bi tehnologijo sčasoma uporabil v iskalnikih, ki bi tako znali iskati tudi po fotografijah ljudi.

*

Vse novosti in fantastična rast vrednosti delnic so prispevale, da je Google leta 2005 dosegel še en pomemben cilj. Sodeč po raziskavi družbe Harris Interactive, se je zavihtel na tretje mesto med najuglednejšimi ameriškimi podjetji, takoj za družbi Johnson & Johnson in Coca Cola. S tem je prvič prehitel najznamenitejše tekmece, kot so Sony, Microsoft in Intel, ki so tudi med prvimi desetimi.

*

Vse kaže, da je Microsoft glede spletnih storitev ubral enako pot kot Google, najbrž pa lahko pričakujemo, da bo na tem področju tesno sledil tekmecu. Po tem, ko je Google predstavil spletno trgovino in zbirko podatkov Base, je Microsoft potrdil, da že intenzivno pripravlja svoj odgovor z imenom projekt Fremont. Orodje naj bi bilo brezplačno na voljo v okviru spletnega servisa Live.com, omogočalo pa bo hitro iskanje lokalnih informacij, od prodaje rabljenih izdelkov do zbiralcev starin.

*

Mitsubishi in nekateri drugi japonski izdelovalci so pred nekaj meseci prikazali prve projektorje, ki temeljijo na diodah LED kot viru svetlobe za projekcijo slike, zaradi take zasnove pa so bistveno manjši od današnjih izdelkov. Toda kot kaže se je s tem miniaturizacija na tem področju šele začela. Finsko podjetje Upstream Engineering razvija posebno diodo LED, ki bo tako majhna, a zmogljiva, da bi projektor lahko vgradili domala v mobilni telefon. Pri svetlosti slike sicer ne moremo pričakovati čudežev, toda slika bo dovolj razločna, da uporabniku in ljudem okoli njega ne bo treba gledati slike in video posnetkov na drobnih zaslonih telefonov.

*

Wikipedia, najbolj priljubljena spletna enciklopedija ta hip, je bila v zadnjih mesecih tarča številnih kritik zaradi neresničnih in potvorjenih vsebin, ki jih ponuja bralcem. Nekdanjega pomočnika senatorja Roberta Kennedyja so tako po krivem domnevno vpletli v umor tako Roberta F. kot Johna F. Kennedyja. Znanega MTV video jockeyja in pionirja podcastinga pa so menda zalotili, ko je popravljal tuje članke in podatke o podcastingu. Wikipedia je bila sicer že od samih začetkov kritizirana zaradi svoje politike, da lahko vsakdo prispeva in popravlja vsebino, a prav to je obenem njena največja prednost. No, razmere so se v zadnjem času vendarle zaostrile, zato ustanovitelj Jimmy Wales resno razmišlja o tem, da bi spremenili politiko in omejil krog ljudi, ki lahko pripravljajo ali, še bolje, odobravajo vsebino.

*

Navijanje hitrosti procesorjev je še naprej zelo priljubljen "šport" med računalniškimi navdušenci, ki se ne ustavijo domala pred nobeno oviro. Nekemu Norvežanu je na lokalnem tekmovanju DreamHack LAN uspelo prikazati delujoči sistem s procesorjem Pentium 4 660, uradno označenim s taktom 3,6 GHz, ki je stabilno deloval pri taktu 6 GHz. Rezultat je občuten skok v primerjavi z dosedanjim rekorderjem (5,2 GHz), avtor pa je uporabil kaskadni hladilni sistem, ki ga je sam razvil in s katerim mu je uspelo ohladiti jedro procesorja celo na -100 stopinj Celzija. Cena in vloženi trud sta seveda sorazmerna z velikostjo uspeha.

*

Vse kaže, da se nam obeta nov rod računalniških virusov, ki bodo še bolj premeteni. Kakšne nadloge lahko pričakujemo v prihodnje, dobro nakazuje nedavno odkriti virus IM.Myspace04.AIM, ki se z uporabnikom celo "pogovarja" prek programov za trenutno sporočanje. Z žrtvijo se najprej pogovarja, ko pa ga uporabnik prenese k sebi, spremeni nastavitve sistema, omogoča vstop v sistem in se prek računalnika začne nameščati drugam. Podoben virus z imenom Aimdes.E se predstavi uporabniku kot božično voščilo, seveda pa je vse prej kot to. Analitiki menijo, da bodo avtorji virusov vse pogosteje posegali po metodah socialnega inženirstva, zato tudi klasične metode obrambe ne bodo povsem zadoščale.

*

Američani so bili doslej na področju mobilne telefonije precej za Evropejci, vendar se zna to v prihodnje spremeniti, vsaj začasno. Združenje, ki skrbi za razvoj ameriškega standarda za prenos podatkov prek mobilnih omrežij CDMA, je nedavno napovedalo, da bo čez približno dve leti dokončalo standard, ki obljublja bistveno povišanje hitrosti prenosa podatkov. Standard CDMA2000 EV-DO Revision B naj bi omogočal prenos podatkov k uporabniku s hitrostjo kar 73,5 Mb/s, v drugi smer pa 27 Mb/s, kar je več kot hitrosti na današnjih širokopasovnih povezavah in blizu tega, kar dosegamo v lokalnih omrežjih. Evropa seveda ne bo stala križem rok in že pripravlja odgovor. Združenje 3GPP tako navaja projekt z delovnim imenom "Super 3G", ki bo omogočal hitrosti prenosa v območju 100 Mb/s.

*

Pri igralnih konzolah je že nekaj časa znano, da je izdelovalcem poglavitni cilj prodaja iger, sama strojna oprema pa je le sredstvo za dosego tega cilja. V reviji BusinessWeek so s sodelovanjem analitske družbe iSuppli pokazali, da Microsoft pri novi konzoli v bistvu dela z izgubo, samo da bi pridobil kupce. Po mnenju avtorjev je strošek za strojno opremo za izdelavo konzole okoli 470 dolarjev, če k temu prištejemo še kable, napajalnik in igralne krmilnike, se cena povzpne na 525 dolarjev. Microsoft konzolo prodaja v ZDA po 399 dolarjev, torej kupce "subvencionira" s 126 dolarji.

Google se je zavihtel na tretje mesto med najuglednejšimi ameriškimi podjetji in s tem prvič prehitel znamenitejše tekmece, kot so Sony, Microsoft in Intel.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

 
  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji