Bil je eden izmed peščice prvih, ki so verjeli v osebno računalništvo, tisto za množice. Človek, ki je desetletja združeval visoko tehnologijo, stilno oblikovanje in preprosto uporabniško izkušnjo. Človek, ki je prinesel inovativnost in drugačno razmišljanje, ne glede na področje, s katerim se je ukvarjal. V zadnjem času pa karizmatični vodja skupine, ki je spremenila v zlato skoraj vse, kar je naredila. Odšel je Steve Jobs.
Zdi se, da računalniška industrija vse bolj živi v alternativni resničnosti. Bolj kot izdelki in skrb za njihov razvoj postajajo pomembne patentne pravice, pridobljene na tak ali drugačen način. Začela se je globalna igra "kdo bo koga", sredstvo pa so patenti. Kako si drugače razlagati informacije, razkrite s strani ameriške komisije SEC, da si je Google tako zelo želel Motorole in njenih patentov, da so za podjetje preplačali domnevno kar tretjino zneska. Sprva so jim menda ponudili 30 dolarjev, pristali pa so pri 40 dolarjih, in to ob dejstvu, da so bili edini ponudnik v igri! Samo da drugi ne bi izvedeli, zakaj gre. Nedavno so od IBMa kupili še 1000 patentov. Od vsega skupaj pa imajo korist predvsem - pravniki.
Hewlett-Packard je konec poletja šokiral javnost z napovedjo, da namerava svoj oddelek za osebne računalnike izločiti ali celo prodati, opustiti pravkar predstavljene tablične računalnike in bolj kot doslej družbo usmeriti v poslovno računalništvo. To so podkrepili z napovedjo nakupa družbe Autonomy. Mesec dni po objavi se prah ni prav nič polegel, poteza pa je deležna več kritik kot pohval. Tudi če ima vodstvo skupaj z nadzorniki vpogled v čudežno kristalno kroglo za napovedovanje prihodnosti, kar bi morda opravičilo take odločitve, jim ta hip le malokdo verjame.
Hiter razvoj trga tabličnih računalnikov je povzročil cel kup špekulacij o tem, kako se pravzaprav razvija, ali načenja druge segmente (recimo prenosnike) in kako bo v prihodnje. Prav zanimivo je spremljati najrazličnejše raziskave, ki ponekod kažejo neverjetno optimistično prihodnost, navadno pa obenem drugi razkrivajo prav nasprotno "resnico". Zato velja naslednje podatke jemati nekoliko z zadržkom.
Obletnice so trenutki, ko nam misli sežejo v preteklost in prihodnost, ko skušamo narediti nekakšen povzetek vsega, obnoviti spomine, ne da bi nam pri tem povsem uspelo. Pri Monitorju gre za obdobje 20 let! Pa vendar se nam zdi, kot da smo začenjali včeraj. Monitor pač obravnava področje, ki je nemara najbolj dinamično med vsemi dejavnostmi na svetu. Prav to nas ohranja "večno mlade", željne novosti in novih izzivov. Zato nas, bolj kot bilanca za nazaj, zanima to, kar nas čaka jutri.
Živimo v čudnih časih. Med eno krizo in drugo, s presežkom izdelkov na policah in skladiščih, a vse manj delovnimi mesti. Z nekaterimi prijetnimi osvežitvami na področju računalništva (tablice), ki pa kažejo, da rinemo v novo dolgočasje in enoumje (Apple). V teh časih se srečujemo s skoraj vsakodnevnimi računalniškimi vdori v še tako svete in varovane institucije, po drugi strani pa opažamo, da morda tudi Oblaki včasih ne pripeljejo novega sončnega obdobja. Morda se nam bo še kolcalo za "dobrim starim" MS-DOS, ki je to poletje praznoval 30 let. Po vnovičnem razmisleku pa morda tudi ne.
Pametni telefoni nam vedno bolj krojijo vsakdanje življenje. Ne samo kot pripomočki za telefoniranje, temveč vse bolj kot pametni terminali za dostop do spleta in pripomočki za vodenje osebnih informacij in družabno mreženje. Ponudba na trgu je silno pestra, število različnih platform pa rekordno za to vrsto izdelkov. Ali so to zlati časi za pametne telefone? Morda. Nekateri namreč menijo, da je še veliko prostora za nadaljnji razvoj.
Minilo je že približno leto dni, odkar je iPad postal moj domala vsakdanji sopotnik. V službi in doma, kjer si ga moram v resnici pogosto izboriti v družini. Kajti iPad ima nekaj nalezljivega. Ko se človek enkrat malo "poigra" na njem, je zelo verjetno, da bo postal naslednji okuženec. Poznam kar nekaj prijateljev in znancev, ki so postali takšni tudi zaradi mene. Pa nič hudega, saj so vsi zadovoljni. Če dobro pomislim, ne poznam nobenega nezadovoljnega lastnika iPada, še manj pa koga, ki bi ga enostavno prodal in rekel, da to ni zanj.
Med današnjo vsesplošno norijo zaradi najnovejših pametnih telefonov in tabličnih računalnikov navadno ne opazimo še druge vrste mobilne revolucije, ki morda ni toliko v medijskem ospredju, pa bi si to zaslužila. Tista, ki se dogaja z združevanjem računalnikov in avtomobilov. Elektronika v vozilih že vrsto let narekuje tempo razvoja in doživlja neverjeten razvoj, zdaj pa prihajamo v neko novo fazo, ko bodo mobilne internetne storitve zelo pomembne med vožnjo in v povezavi vozilo-lastnik. Za večjo varnost, pa tudi večje udobje.
Zdi se, da pravkar doživljamo nov val internetnih vdorov, ki so veliko bolj obsežni in po drugi strani tudi drznejši kot v preteklosti. Hekerji (nekdo je rekel, da bi jim morali reči krekerji) so družbo Sony spravili domala na kolena, po tem ko so ji vdrli v strežnike različnih storitev v različnih državah. Ameriški banki Citigroup so odtujili podatke o več kot 360.000 kreditnih karticah. Medtem se je razvedelo, da so vdrli tudi v strežnike Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki ga je do nedavna vodil razvpiti Strauss-Khan. A je IMF o napadu molčal. V vseh teh primerih se je namreč razkrilo, da je bila stopnja varnosti daleč od tega, kar bi lahko pričakovali od družb, ki so tako velike in pomembne.
