20 let nepozabnih izkušenj

Objavljeno: 27.9.2011 | Avtor: Vladimir Djurdjič | Kategorija: Dosje | Revija: Oktober 2011

Obletnice so trenutki, ko nam misli sežejo v preteklost in prihodnost, ko skušamo narediti nekakšen povzetek vsega, obnoviti spomine, ne da bi nam pri tem povsem uspelo. Pri Monitorju gre za obdobje 20 let! Pa vendar se nam zdi, kot da smo začenjali včeraj. Monitor pač obravnava področje, ki je nemara najbolj dinamično med vsemi dejavnostmi na svetu. Prav to nas ohranja "večno mlade", željne novosti in novih izzivov. Zato nas, bolj kot bilanca za nazaj, zanima to, kar nas čaka jutri.

V prvih petih letih Monitorjevega izhajanja smo največ pozornosti posvečali velikim preizkusom osebnih računalnikov.

20 let je v računalništvu tako dolga doba, kot bi bila v vsakdanjem življenju stoletnica. Razvoj vsega, kar je danes povezano s to besedo, je potekal tako hitro, da smo ga v Monitorju komaj dohajali. Po drugi strani pa je celotno ekipo prav to navduševalo in motiviralo, da si je zastavljala in si še zastavlja vedno drznejše cilje.

Preteklosti se danes spominjamo z nostalgijo in le s težavo dojemamo razsežnosti vsega, kar smo v povezavi z Monitorjem doživeli in opravili. Če bi vse to skušali izmeriti in izraziti v številkah, denimo številu natisnjenih izvodov ali natipkanih, lektoriranih in postavljenih strani, ali pa morda s številom preizkušenih izdelkov, bi kljub vsemu opisali le en vidik del tega našega izjemnega in navdušujočega potovanja v času ene doslej največjih tehnoloških revolucij v človeški zgodovini.

Če se ozremo v preteklost, se moramo najprej spomniti razlogov za nastanek revije in poslanstva, ki smo si ga zadali na začetku. Monitor ni bila prva računalniška revija v Sloveniji, vendar smo od samega začetka stremeli k odličnosti, temeljitosti, analitičnemu prikazu izdelkov in storitev. Želeli smo pokazati več, in to temeljito, na podlagi izkušenj in znanja. Ko je izšla prva številka revije, je bil prvi val revolucije osebnega računalništva že za nami. Preskočili smo generacijo računalnikov, ki so jo zaznamovali ZX Spectrumi, Commodorji 64, Atariji ST in Amige, pa čeprav boste v prvih številkah našli zapise tudi o teh danes pozabljenih prvih lastovkah vsega, kar je sledilo.

Nastanek Monitorja je moč nekoliko ohlapno povezati z množičnim pohodom računalnikov PC, tako v domače okolje kot v pisarne in druge ustanove. Pisali smo seveda tudi o drugih sistemih, ki so bili na voljo na trgu, vendar smo glavni poudarek namenili tistemu, kar si je lahko tedaj kupila in privoščila večina potencialnih bralcev. To vodilo velja še danes.

Prav ta vidik pa je od samega začetka opredeljeval ciljno skupino, ki jo je želel Monitor naslavljati - končne uporabnike. Čeprav smo v Monitorju redno objavljali članke za najrazličnejše interesne skupine, kot so programerji, poslovni uporabniki, sistemski inženirji, oblikovalci in še kdo, je bila večina prispevkov namenjena predvsem tistim, ki računalnike uporabljajo pri vsakdanjem delu in v življenju, ne pa stroki. V vsem tem času je bila le ena izjema - Monitor ni bil nikoli revija za igričarje, zato boste le redko našli prispevke na to temo. Danes je edina izjema igra, ki jo vsak mesec shranimo na naš priloženi DVD.

Primerjalni preizkusi

Eno od vodil, ki si jih je Monitor zastavil že od samih začetkov, je opisovati izdelke in storitve, ki temeljijo na preizkusu, dejanski izkušnji, kritični, a kar se da nepristranski analizi tega, kar ponujajo izdelovalci oziroma ponudniki storitev. Prav zato boste med prvimi avtorji našli pretežno posameznike, ki so že ob tistih začetkih imeli kar nekaj izkušenj s posameznimi področji, kljub temu da je bil trg računalnikov v resnici šele v povojih, vsaj glede na današnje razmere.

Še ena posebnost izhaja iz tistih časov - praktično vse prispevke so tedaj napisali strokovnjaki s posameznega področja, inženirji, in le izjemoma novinarji. To je morda povzročalo težave, kar zadeva izrazoslovje in novinarske spretnosti, vendar še danes verjamemo, da je bila odločitev pravilna. Prvotni bralci so zelo cenili strokovnost, pravočasno in primerno informacijo ter nepristransko mnenje o izdelkih, ki si jih niso mogli privoščiti ali pa jih niso znali sami preizkusiti.

Vse to je razlog, da smo v Monitorju zelo kmalu začeli s prispevki, ki so nas razlikovali od tedanjih publikacij in so še danes ena od nedvomno najprepoznavnejših lastnosti - primerjalnimi preizkusi/testi. Prav ti so tisto, kar je dalo bralcem največjo dodano vrednost, po drugi strani pa tudi izrazilo najboljše lastnosti in spretnosti strokovne ekipe - analitični pristop k odkrivanju resničnih lastnosti in zmogljivosti izdelkov, ne glede na trditve izdelovalcev. Presenečeni bi bili, ko bi vedeli, kako pogosto so izmerjene vrednosti odstopale od tistega, kar je bilo oglaševano s strani izdelovalcev.

Prav preizkušanje več izdelkov hkrati je dalo člankom še eno pomembno odliko - avtorji so dejansko oblikovali svoje mnenje in oceno glede na analizo več vzorcev (izdelkov) in ne le enega samega, kar bi lahko povzročilo pretirano hvaljenje ali grajanje posameznega izdelka, ker je bil preizkušen izolirano od konkurenčnih naprav. Preizkusov smo se torej lotili kar najbolj znanstveno, kot je bilo mogoče za dano skupino izdelkov.

Začeli smo s primerjanjem manj kot deset izdelkov, v najboljših časih pa je število preizkušenih izdelkov na enem samem primerjalnem testu krepko preseglo številko sto. Lahko bi celo rekli, da smo vselej stremeli k temu, da bi kar se da temeljito predstavili to, kar je v Sloveniji na voljo, seveda ob podpori naših poslovnih partnerjev, ki so opremo posodili za testiranje.

Začetki so bili skromni - uredništvo Monitorja je sprva obsegalo le nekaj pisarn, ki so bile pretesne za resnejše preizkuse opreme. Zato so avtorji večino testiranja opravili kar doma, tudi v študentskem domu in, najbrž nam ne bodo zamerili, če povemo, tudi na delovnem mestu (a ob predhodnem dogovoru z delodajalci). Kmalu je postalo jasno, da potrebujemo in hočemo več. Monitor je dobil ustreznejše prostore in s tem prvi namenski laboratorij za testiranje opreme v Sloveniji, verjamemo pa, da tudi v širši regiji.

Delo v laboratoriju in želja po temeljitem preverjanju izdelkov je povzročila tudi to, da smo za vsako kategorijo izdelkov izdelali metodologijo ocenjevanja, ki je temeljila na objektivnem (meritve) in subjektivnem (vtis, učinek, podpora) ocenjevanju posameznega izdelka. Šli smo tako daleč, da je način testiranja in ocenjevanja omogočal primerjavo tudi z izdelki v različnih časovnih obdobjih. To uporabljamo še danes pri t. i. "nenehnih preizkusih" (rubrika Najboljši izdelki), bralci pa lahko v tabelah, tako v reviji kot v spletu, najdejo primerjavo med različnimi kandidati, ki bi jih hoteli kupiti.

Tehnologija v letu 1991

Danes se nam "moderna" tehnologija zdi samoumevna in tudi leta 1991, ko je izšel prvi Monitor, se nam je zdelo tako. Vendar je bil pomen besede "moderno" popolnoma drugačen.

Internet

Ga ni bilo. No, prav, uradno je protokol TCP/IP v ZDA zaživel leta 1988, vendar so "www" izumili šele leta 1991. In takrat smo pri nas še vedno uporabljali le medsebojno povezane BBSe. Pet let pozneje je Monitor začel ponujati povezavo v internet, in sicer prek svojega BBSa - izmenjava je potekala vsako uro, povprečen uporabnik je za e-pošto na mesec porabil 30 kilobajtov ...

Osebni računalniki

To so bili časi, ko je večina PCjarjev imela še računalnike s procesorjem 286, čeprav so se nekateri avtorji prve številke že pohvalili z okleščenimi procesorji 386 - 386SX. Pomnilnika smo imeli nekako od 1 MB naprej, najzahtevnejši "386karji" že 3 MB in več. In, ja, tudi diski so se takrat še vedno merili v megabajtih in ne terabajtih kot danes.

Monitorji

Vladali so 14-palčni katodni monitorji, večinoma že barvni, čeprav s(m)o nekateri še vedno čarali s črno-belimi modeli VGA, ki smo jim ročno pricinili uporček, ki je na zaslonu pričaral več sivin. Mimogrede, pri katodnih monitorjih je bilo od nekdaj nekaj goljufanja, tako da je bila delovna površina manjša od 14 palcev. Danes prenosnikom s tako velikimi zasloni rečemo mini prenosniki ...

Fotoaparati

Digitalnih ni bilo. No, nekje takrat je nastal Logitechov Photoman, ki smo ga uporabili za prvo potepanje po sejmu Cebit. Zmogel je seveda le črnobele fotografije.

Telefoni

Leto 1991 je bilo pri nas prelomno za mobilno telefonijo - dobili smo prve "mobitele", težke opeke, ki so delale po analognem standardu NMT. GSMov še ni bilo. (Pametnih telefonov tudi ne.)

Evolucija preizkušanja

V prvem desetletju najbrž ni bilo kategorije izdelkov, ki se je nismo lotili tako ali drugače preizkušati. Pa naj je šlo za diske, grafične kartice, osebne računalnike, prenosnike. Celo strežnike, omrežne naprave in enote za nepretrgano napajanje smo preizkušali.

Stvari so se seveda začele s časom spreminjati. Nekatere od teh kategorij izdelkov so odmrle same po sebi, ker jih je preprosto povozil čas. Denimo disketne enote in modemi. Nekatere kategorije izdelkov, povezane predvsem s poslovno rabo, smo čez čas preselili (vendar brez primerjalnega testiranja) v sestrsko publikacijo Sistem, ki se je prav lani prelevila v samostojno revijo MonitorPro. Nekatere kategorije izdelkov smo opustili, ker je bila ponudba na trgu tako obširna, da jih je bilo težko nasloviti kot celoto.

Najtežja odločitev je bila, ko smo že pred več kot desetletjem sklenili, da namiznih osebnih računalnikov ne bomo več primerjali tako kot dotlej. Ponudba je enostavno postala prevelika in hkrati preveč podobna sistemu lego kock, da bi jo kakovostno pokrili s sredstvi, ki smo jih imeli na voljo. Zato pa je ostala primerjava prenosnih računalnikov (v različnih kategorijah) vse do danes podobna načinu preizkušanja namiznih računalnikov.

Vrsto let so se na teh testih vrstile podobne kategorije izdelkov, a smo vsako leto z razvojem računalništva, ki se je vse bolj spogledovalo z digitalno zabavno elektronike, uvrstili mednje še kakšno novo. Tako so lepega dne prišli na vrsto digitalni fotoaparati, kasneje večpredstavni predvajalniki, pa televizorji in, ne nazadnje, mobilni telefoni. Ta evolucija poteka še danes, ko prihajajo skozi velika vrata in v ospredje tablični računalniki. Ne dvomimo, da se bo nekaj podobnega dogajalo tudi v prihodnje.

V 20. letih smo preizkušali res že skoraj vse

Hitri pogledi in poglobljene vsebine

Čeprav so bili primerjalni testi vselej ena najbolj prepoznavnih lastnosti Monitorja, je naša revija sestavljena iz številnih rubrik, ki skušajo nasloviti vse vidike uporabe računalnikov, mobilnih naprav in izdelkov zabavne elektronike v okolju in za namene, za katere so mišljeni. Vse te rubrike smo redno modelirali na podlagi odzivov, tako bralcev (skozi ankete, pisma bralcev ...) kot tudi ponudbe na trgu. Seveda pri tem nismo bili vselej uspešni, zato pa so se v 20 letih izklesale res tiste rubrike, ki si zaslužijo to ime.

Ob tem pa je vendarle treba na strukturo revije pogledati tudi z vidika časa in okolja, v katerem je nastajala. Leta 1991, ko smo nastajali, praktično nismo poznali interneta (čeprav je že v prvi številki predstavitveni članek o tej temi), kaj šele svetovnega spleta in množice informacij, ki jih danes dobimo zgolj s klikom miške ali dotikom zaslona.

Komunikacije so tedaj potekale prek modemov in s predhodniki interneta - BBSi, kjer pa informacije vendarle niso krožile tako hitro kot danes. Najbrž je težko verjeti, toda prve informacije o tem, kaj je zanimivo preizkusiti in o čem pisati, smo dobili tudi s prebiranjem tujih, zlasti ameriških revij. Nekatere so resda izhajale na teden ali dva, pa vendar je bila v Sloveniji informacija označena kot "novost" tudi takrat, ko je bila v ZDA stara morda kar nekaj mesecev. Pa ne po naši krivdi.

V teh časih je bil na voljo še en neprecenljiv vir informacij - računalniški sejmi. Dogodki, kot so nemški CeBit in na žalost že pokojni Comdex v Las Vegasu, so nam dali vpogled ne samo v najnovejšo ponudbo, temveč tudi v izdelke, ki so šele prihajali. Žal je internet naredil svoje in smisel sejmov je občutno upadel. A ne povsem, kar dokazujejo nekateri sejmi, ki še vedno pritegnejo lepe množice. Res je, ni ga elektronskega medija, ki bi lahko nadomestil ogled in izkušnjo v živo.

Vse te prispevke z najrazličnejših dogodkov in novice smo v vsaki številki popestrili s kratkimi preizkusi izdelkov, ki so bili novi na slovenskem trgu. Ti testi so še danes neprecenljivi, saj se marsikateri izdelek v slovenskem okolju obnese drugače kot drugod. Želite zgled? Nakupovanje večpredstavnih vsebin na Apple iTunes je po svetu silno priljubljeno, pri nas pa ta ponudba sploh ni na voljo. Da ne govorimo o vseh posebnostih in anomalijah, ki so domala vse zvrsti računalniških izdelkov pestile od samih začetkov. Govorimo seveda o podpori slovenščini in vsemu, kar je povezano s Slovenijo.

Ponosni smo tudi na rubrike, v katerih avtorji svetujejo bralcem ali pa poglobljeno analizirajo posamezno tehnologijo, programske rešitve ali storitve. Za temi prispevki je precej več dela, kot se zdi sprva. Kljub številnim poizkusom in pogosto tudi ob nezadovoljstvu tistih, ki so bili prikrajšani, nekatere rubrike preprosto nikoli niso zaživele. V Monitorju smo se zavestno odločili, da omejimo dolge, pa čeprav po vsebini morda tudi zanimive prispevke o programiranju. Še posebej take, ki imajo več nadaljevanj v mesečni publikaciji.

Omeniti velja, da Monitor že vrsto let objavlja tudi posebne izdaje in priloge, ki tematsko dopolnjujejo to, kar je zapisano v posamezni mesečni številki. V dvajsetih letih smo imeli posebne publikacije na najrazličnejše teme, od telefonov in fotoaparatov do poslovnih programskih paketov (ERP) in celo inženirskih programov (CAD).

Prihod interneta

Prihod interneta je seveda vplival tudi na razvoj revije Monitor. Po eni strani so s tem odpadli prispevki, ki so v dobi interneta nepotrebni ali zastareli, po drugi strani pa smo dobili cel spekter tem, ki so tako ali drugače povezane z internetnimi vsebinami. Nekaj smo zgubili in nekaj pridobili.

Monitor je medtem seveda dobil tudi svojo internetno podobo v obliki spletnih strani, v zadnjem času pa tudi prisotnosti v družabnih omrežjih (Facebook). V njih je mogoče dobiti vpogled v najnovejše prispevke, pa tudi dragoceni arhiv vsebine iz preteklosti. Marsikdaj na spletni strani objavimo tudi vsebine, ki jih zaradi prostorskih omejitev ne boste našli v reviji in so dodaten bonus za bralce.

Internet je postal tudi sredstvo za eksperimentiranje z novimi tehnologijami, kot so video posnetki. Že več let najzanimivejše teme v vsaki številki predstavimo tudi kot video zapise MonitorTV (www.youtube.com/RevijaMonitor), ki najbrž bralcem ponudijo dodatno razsežnost pri razumevanju posamezne tematike, pa tudi živ vpogled v delovanje posameznih izdelkov.

V teh časih se pogosto postavlja vprašanje smiselnosti tiskanih medijev v primerjavi z elektronskimi. Ker redno pišemo prav o teh temah, se seveda zavedamo številnih prednosti in pomanjkljivosti, ki jih prinaša ena ali druga stran. Verjamemo pa, da poglavitna dodana vrednost ni v pojavni obliki (mediju), temveč v vsebini in analizah, ki jih bralci tudi v internetu težko najdejo v tako zbrani obliki kot prav v Monitorju. In še vedno smo prepričani, da ima papirna oblika revije nekaj več, kot danes ponujajo tablice in elektronski bralniki. Če se bodo razmere in tehnologija spremenili, pa bo Monitor zagotovo tam. To je naše poslanstvo.

Odziv javnosti

Kot avtorje, ki so od samih začetkov verjeli v projekt Monitorja, nas je vedno zanimalo, kaj o reviji mislijo bralci, pa tudi strokovna publika in izdelovalci izdelkov. Z vsemi temi povratnimi informacijami smo skušali redno izboljševati strukturo in vsebino. To si prizadevamo še danes.

Tudi na odziv javnosti lahko gledamo skozi različna časovna obdobja. V prvih nekaj letih je bil odziv z vseh strani seveda fenomenalen. Z vsebinami smo več kot očitno zadeli pravo kombinacijo za vse interesne strani. To se je pokazalo tudi tako, da je imel Monitor v drugi polovici devetdesetih rekordno število strani, lahko bi rekli celo nenormalno veliko za slovenske razmere (več kot 200 strani!).

V teh časih se je pokazala še ena značilnost našega občinstva - zvestoba. Velika večina naših bralcev je, oziroma ste, zvesti Monitorju in na to smo še posebej ponosni. Hvala. To nam veliko pomeni.

Ko govorimo o odzivu, ne smemo pozabiti tudi na strokovno javnost. Z metodološkim delom si je Monitor hitro ustvaril velik ugled, ki se je kazal tudi v tem, da smo bili redno vabljeni, naj ocenimo najboljše izdelke na prireditvah, kot je bila nekoč največja računalniška razstava pri nas - Infos. Prav tako smo sodelovali na konferencah in okroglih mizah kot nekdo, ki z 20 leti kolektivnih izkušenj lahko ponudi "insiderski" pogled.

Kar zadeva sodelovanje z izdelovalci - nimamo ravno vpogleda v njihove laboratorije, a smo pogosto zelo blizu tega. Monitor si je ustvaril ugled tudi onkraj meja Slovenije, vendar moramo biti realisti. Publikacija za dvomilijonski trg v svetu pač nima take teže kot tiste iz večjih držav.

Skrito orožje

Ko se ozremo na 20 let delovanja revije Monitor, ne moremo mimo temeljev - avtorjev. Prav vsi, ki so v 20 letih sodelovali z našo revijo, so zaslužni za ta pomemben jubilej. Pa to ne sme zveneti kot novinarska floskula. Zavedati se je treba vsaj dvojega: večina avtorjev ni profesionalnih novinarjev in so se pri svojih prispevkih morali še posebej potruditi, da so predmet opisovanja prikazali zanimivo. To so pogosto počeli kot konjiček, zvečer in ob koncu tedna, na račun prostega časa ob študiju in delu.

Za razliko od drugih novinarskih kolegov je tu še en pomemben dejavnik razlikovanja - v računalniških revijah večina člankov temelji na preizkusu, testu, poznavanju predmeta, izkušnjah, ugotavljanju prednosti in pomanjkljivosti. Vse to zahteva temeljito, strokovno, že skoraj znanstveno pripravo in ne zgolj povzemanje določenih lastnosti oziroma zgolj izražanje nekega pavšalnega mnenja. Uredniki so bili glede tega do avtorjev vselej neizprosni in strogi. V ozadju večine člankov so ure laboratorijskega dela in preverjanja rezultatov. To ostaja nevidno, vidni pa so rezultati. Zaradi vsega tega gre naša zahvala vsem, ki so omogočili, da se je zamisel uresničila in ohranila vrednost tako dolgo vrsto let.

V tej precej široki skupini avtorjev so ljudje, ki prihajajo in odhajajo. Kot povsod drugod. Toda v ekipi še vedno ostaja nekaj takih, ki so bili na Monitorjevi poti od samih začetkov ali pa vsaj večino časov. Nekaj takih, ki vztrajajo desetletja. Dobesedno. Tu sicer morda pišem z osebnega stališča, a mislim, da se bodo kolegi strinjali z mano. Za večino teh zanesenjakov je sodelovanje in pisanje za revijo predvsem zabava. Radovednost, raziskovanje in preizkušanje novih izdelkov jih tako privlači, da vselej najdejo novo energijo za nov članek. Številko za številko. Leto za letom. Da, lahko jim rečemo tudi posebneži. A posebneži z neverjetno količino izkušenj in primerjalnih znanj, ki naredijo Monitor za to, kar je danes.

Najboljše šele prihaja

V uvodu smo zapisali, da je 20 let v računalništvu dolga doba. Toda v Monitorju se ne čutimo ostareli. Upamo tudi, da nismo zastareli. Prej nasprotno. Še vedno menimo, da naši najboljši rezultati šele prihajajo. Čeprav se računalništvo v zadnjih letih intenzivno preoblikuje v neko novo obliko, smo pripravljeni sprejeti tudi te nove izzive. Pravzaprav nas ta neznana prihodnost vznemirja in motivira za nadaljnje raziskovalno delo.

Prepričani smo, da bomo tudi v prihodnje na trgu našli obilo izdelkov, ki si zaslužijo primerjavo, strokovno mnenje, napotek, pohvalo ali grajo. Pa naj gre za mobilne naprave, spletne storitve v oblaku ali za drugo, kar temelji na procesorjih, pomnilnikih, zaslonih, programih in digitalnih vsebinah.

Po drugi strani naša prepričanost o tem, da bo tudi v prihodnje o čem pisati, ne pomeni, da slepo vztrajamo pri dosedanjih stališčih. Povratna informacija od vas, bralcev, bo v prihodnje še pomembnejša kot danes. Prav tako se ne bi radi omejili na "pojavno obliko" Monitorja v prihajajočih letih. Danes že je in bo tudi digitalna. Kljub temu sumimo, da bo papir še kar nekaj časa z nami. Želimo si, da bi bili tudi vi.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki