Sodobne oskrbne verige so razstava avtomatizacije
Virusna pandemija je izpostavila številne razpoke v globalni logistiki. Te so bile kar malce nepričakovano hitro zakrpane.
Virusna pandemija je izpostavila številne razpoke v globalni logistiki. Te so bile kar malce nepričakovano hitro zakrpane.
V tokratnem Monitorju Pro obravnavamo dve področji informatike, ki na prvi pogled nimata veliko skupnega: IT v zdravstvu in IT v logistiki. Gledano z laičnimi očmi se zdi prvo tehnološko močno podhranjeno, drugo pa zadnja leta skoraj vse stavi izključno na tehnologijo. Bi torej lahko logisti pomagali zdravstvu? Vsekakor.
Skladno z vse večjo rabo storitev iz oblaka je uporabniška izkušnja vse bolj odvisna od povezljivosti. Od omrežij, torej. Ta so bila v preteklem letu, ko so podjetja pospešeno uvajala delo na daljavo, na veliki preizkušnji.
Trajnost je velik izziv vseh vrst industrije, ki porabljajo ogromne količine energije. Podatkovni centri niso izjema. Vseeno pa so lahko bolj trajnostno naravnani, ne nazadnje to zahtevajo stranke in regulatorji.
Upravljanje informacijske infrastrukture je in bo tudi v prihodnje ostalo temelj rasti podjetij, posebej ko bodo posledice trenutne recesije odpravljene. Informatikom sicer preteklo leto niti malo ni prizanašalo. Malodane čez noč so morali uvesti ali razširiti delo na daljavo, poskrbeti za zanesljivo povezljivost in odzivnost omrežja ter omrežnih virov. Marsikje je bil izziv že najti ustrezne naprave (beri: prenosnike) za delo na daljavo, saj so zaloge ne le potrošniških prenosnikov, temveč tudi poslovnih hitro pohajale, cene pa rasle. Podjetja imajo v tem pogledu pogosto še več omejitev kot potrošniki. Proračuni za IT so omejeni in pogosto določeni vnaprej, bistvena odstopanja – vsaj navzgor – so zelo redka. Kvečjemu se večkrat zgodi obratno – oddelki v podjetju dobijo nalogo, da morajo zatisniti pas in znižati stroške za desetino ali petino. To pa je v informatiki vendarle težko dosegljivo. Sploh v luči dejstva, da gre večina denarja za opremo in električno energijo, ki jo napaja (in hladi). Pa seveda kadre. Toda krčenje kadrov v času, ko malodane vsakemu podjetju primanjkuje informatikov, spet ne pride v poštev.
Fintech podjetja niso več le izzivalci, ki hodijo po tehnološkem in pravnem robu, temveč vse bolj konkretni tekmeci bankam. Poleg tega niso omejeni na lokalna ali regionalna okolja, številni med njimi imajo preprosto globalne ambicije (in doseg).
Verjetno ste že slišali za izjavo Billa Gatesa, ustanovitelja programskega velikana Microsoft, ki je že pred več kot tremi desetletji dejal, da svet potrebuje bančništvo, ne pa nujno tudi bank. Vedno bolj številni tekmeci, predvsem tehnološko odlično podkovana podjetja iz t. i. fintech industrije, bankam zaton in izumrtje napovedujejo že zadnje desetletje, a ga še kar nismo dočakali. Morebiti ga niti ne bomo, saj banke vendarle dokazujejo, da niso povsem neprilagodljivi dinozavri, za kakršne smo jih imeli.
Če se še ne, je zadnji čas, da se začnete ukvarjati s 3D-tiskanjem in z aditivno proizvodnjo.
Oznaka 3D je v zadnjem desetletju prehodila dolgo pot, krasila je številne in niti malo si sorodne izdelke. V tokratni številki nas zanima predvsem področje 3D-tiskanja oziroma aditivne proizvodnje, kot ga raje označuje industrija. Ne gre več zgolj za prototipiranje in hobi projekte, pretekla leta so dokazala, da je mogoče s 3D-tiskalniki izdelati marsikaj, kar bi s tradicionalnimi proizvodnimi metodami ostalo nerealizirano.
Ne glede na to, ali so podjetja pripravljena nanjo, je Industrija 5.0 tu. Medtem ko se številna proizvodna podjetja še vedno ubadajo s tem, kako uvesti nove tehnologije za izboljšanje učinkovitosti in produktivnosti v svoje poslovanje, je naslednja faza industrializacije že pred vrati.