Objavljeno: 23.2.2021 | Avtor: Miran Varga | Monitor Marec 2021

Leto radikalnih sprememb

Če se še ne, je zadnji čas, da se začnete ukvarjati s 3D-tiskanjem in z aditivno proizvodnjo.

3D-tiskanje letos vstopa že v svoje četrto desetletje. Tehnologija dozoreva, a hkrati ohranja nekatere vrline, ki so jo naredile tako zelo uspešno. Inovacije. Prav mogoče je, da bo tudi vstop v novo desetletje temu področju prinesel korenito prenovo in (številna) nova poglavja. Koronakriza je močno vplivala na vsako panogo, podjetja žene v to, da morajo razmišljati drugače, premikati meje inovacij in ustvarjalnosti. 3D-tisk se zdi kot nalašč za to.

Svet se s krizo ne sooča prvič, zgodovina pa nas uči, da so prav krize priložnosti za (pomenljive) spremembe. Apple je, denimo, svoj prenosni glasbeni predvajalnik iPod predstavil ravno ob poku spletnega mehurčka, Airbnb je zaživel med finančno krizo leta 2008, Alibaba pa je svojo spletno tržnico zagnala leta 2003 – na vrhuncu epidemije sarsa. Takih zgodb o uspehu, ki so svoje temelje postavile v času, ko je bila večina ljudi navajenih na ustaljene tirnice in niso pretirano razmišljali o spremembah, čeprav na bolje, je še veliko.

Eno je jasno. V času velikih preobratov zmagujejo tisti, ki si upajo narediti drzne korake in zavreči tisto, kar (očitno) ni prihodnost. Kaj to pomeni za podjetja? Predvsem to, da ne bodo več delala po starem, temveč bodo začela izkoriščati temeljne vrednote tehnologij, ki so usmerjene v prihodnost. A se ne bo govorilo o rešitvah za delo na daljavo in od doma, temveč o 3D-tiskanju malodane česarkoli. Zakaj je prav 3D-tisk tako pomemben, celo revolucionaren? Ker prinaša nov način razmišljanja in delovanja v poslovanje. Aditivna proizvodnja ni brušenje, odrezavanje, vijačenje itd., je predvsem svoboda – svoboda ustvarjanja izdelkov, ki je s klasičnimi postopki izdelave bistveno težje dosegljiva. Ali pa pregrešno draga. Nanašanje drobnega sloja na sloj, s čimer zrase izdelek malodane poljubne oblike in notranje strukture, očara tudi inženirje, ne le navadnega smrtnika.

Koronakriza je pokazala, da lahko aditivna proizvodnja okrepi in zagotovi smiselne rešitve za stare in nove izzive. Daleč največja vrednost 3D-tiskanja je v tem, da lahko ustvarja stvari, ki jih nobena druga proizvodna metoda ne more. Zmožnost aditivne proizvodnje, da se prilagodi izdelku in okolju, tiska z manj komponentami in manj odpadki, pomeni, da lahko zagotovi rešitve, ki so družbeno vključujoče in že v izhodišču delujejo trajnostno. A čeprav smo posamezniki ter podjetja trenutno še »ujetniki« ukrepov za zajezitev in odpravo virusne pandemije, je jasno, da so zadnja že zazrta v prihodnost – želijo si postati bolj prilagodljiva in ustvarjati večjo (dodano) vrednost. 3D-tiskanje se zato zdi pravi naslov.

# citat # Daleč največja vrednost 3D-tiskanja je v tem, da lahko ustvarja stvari, ki jih nobena druga proizvodna metoda ne more.

3D-tiskanje izdelkov oziroma njihovih sestavnih delov prinaša večjo vrednost. Ne pozabimo, da se ta vrednost pogosto ustvari že na začetku verige, pri digitalnem zajemu bistvenih podatkov in zahtev kupcev. Na koncu verige pa 3D-tiskanje to vrednost zapakira v izdelek. Čas je, da vsa podjetja ponovno premislijo o svojih verigah vrednosti ter jih prilagodijo– prav tako, kot so to storili Apple, Airbnb in Alibaba. 3D-tiskanje podjetjem omogoča, da stvari počno drugače, bistveno drugače.

Nazaj za risalno desko

Koronakriza ima ogromno zaslug za vseprisotno digitalizacijo, hkrati pa tudi podnebne razmere težijo k nujnosti ponovnega razmisleka o stanju trenutnih gospodarskih in industrijskih sistemov. Nadaljnje pojavljanje takšnih (vse bolj) ekstremnih kriz pomeni, da ljudje ne moremo več nadaljevati »po starem«. Tudi zato moramo temeljito premisliti, kako deluje industrija, in razvijati rešitve za nove izzive. Pritiski tovrstnih, za človeštvo celo eksistencialnih groženj zahtevajo več kot le postopne korake naprej. Razvoj in inovacije so danes sicer bistveno bolj prisotni kot v preteklosti, zato se zdi, da prostora za res revolucionarne tehnologije ni veliko. A že s tem, ko se podjetje poda v razmišljanje, kako popolnoma spremeniti svoj pristop, odpre vrata radikalnim novim dizajnom in inovativnim procesom – kar je aditivna proizvodnja že po naravi.

Oglejmo si primer družbe Airbus. Največji proizvajalec letal na svetu je pred kratkim razkril načrte za pospešitev razvoja letalskih motorjev. Te naj bi poganjal vodik, odločili so se, da bodo v celoti preskočili razvoj hibridnih motorjev. Ta preskok pa pomeni, da bi lahko že pred letom 2035 dočakali prvo podnebno nevtralno letalo! Seveda bo pri njegovem nastanku, posebej prototipiranju, še kako prisotno 3D-tiskanje. Tudi sama aditivna proizvodnja bo igrala veliko vlogo pri uresničevanju tovrstnih inovativnih konceptov. Globalne krize spodbujajo industrijo, da pospeši svoje tehnološke inovacije. Takšno ozračje pa lahko prinese radikalne nove rešitve za obstoječe izzive.

Zapuščina 3D-tiskanja ne bodo zgolj natisnjeni izdelki, temveč odpiranje obzorij inženirjem, kaj vse je mogoče uresničiti.

Ko se podjetja zavejo, da morajo stvari početi drugače, jih aditivna proizvodnja opolnomoči, da načrtovane spremembe tudi uresničijo. Zapuščina 3D-tiskanja ne bodo zgolj natisnjeni izdelki, temveč odpiranje obzorij inženirjem, kaj vse je mogoče uresničiti. Aditivna proizvodnja osvobaja tudi oblikovalce in razvojnike. Ko se ti znebijo omejitev tradicionalnih proizvodnih tehnologij, se lahko resnično osredotočijo na rešitev namesto na izdelek oziroma postopek izdelave. Izdelki 3D-tiska so lahko celo zmogljivejši od tradicionalnih, bolj trpežni, čeprav prinašajo prihranke pri teži, času in stroških nastanka. 3D-tiskanje je imelo pretekla leta velik potencial, zdaj pa vse obljube uresničuje v praksi.

3D-tiskanje prinaša nov začetek na praznem listu papirja. Z vrnitvijo oblikovalcev in inženirjev za risalne deske ustvari svobodo, ki daje priložnost novim tehnologijam. Omogoča številne nove perspektive in možnosti. Edina omejitev je domišljija ustvarjalcev.

Prilagajanje procesov

Ena bolj znanih lastnosti 3D-tiska je, da bistveno zmanjša stroške prilagajanja izdelkov. Manj znano in pogosto spregledano pa je, kako pomembno je pooblastiti inženirje in razvijalce, da tudi sami optimizirajo postopek 3D-tiskanja in ga prilagodijo lastnim željam ter potrebam.

Zavedati se je treba, da aditivna proizvodnja vsekakor ni idealen svet, kjer delavec le pritisne na gumb in zatem natisne katerikoli izdelek. Tudi tu namreč velja, da standardni postopek tiskanja ne ustreza vsem aplikacijam. 3D-tiskanje je namreč tako prilagodljiva tehnologija, da bi bil njegov potencial povsem premalo izkoriščen, če bi bilo uporabljenih le nekaj standardnih postopkov, ne glede na izdelek, ki se tiska. Če želijo podjetja aditivno proizvodnjo izkoristiti v največji mogoči meri, potem morajo vsak parameter tiskalnika in postopka prilagoditi izdelku, ki ga želijo natisniti. V kontekstu izdelave prototipov sta bili ta možnost in potreba manj pomembni, a ko na sceno stopi dejanska proizvodnja, je prilagajanje procesov 3D-tiskanja še kako pomembno, saj lahko močno vpliva na amortizacijo v najboljšem primeru zelo majhne serije izdelkov. A tudi na drugem koncu so razlike očitne. Ker se 3D-tiskanje vedno bolj uporablja za množično proizvodnjo, postaja potreba po najbolj optimalnem postopku za določen izdelek vse bolj pomembna.

Filozofija enega postopka tiskanja, ki ustreza vsem izdelkom, je kratkovidna, saj popolnoma spregleda dejstvo, da gresta prilagajanje in lokalizacija z roko v roki. Povedano drugače: če naj 3D-tiskalnik dokaže ves svoj potencial, morajo imeti tudi zaposleni v podjetju, ki z njim delajo, svobodo in možnost, da postopek prilagodijo svoji realnosti.

Ne zapravljajte časa

Pandemija covida 19 je svet postavila v stanje stalne (in nujne) pripravljenosti. Zdravstveni delavci in navadni državljani (potrošniki, če želite) se soočajo s pomanjkanjem tako osnovnih medicinskih izdelkov kot vsakdanjega potrošniškega blaga ter s težavami pri kakovosti, kar je posledica globalizacije. Odvisnost od centralizirane množične proizvodnje tako kaže zobe. Stvari, ki smo jih jemali za samoumevne, naenkrat niso več na voljo ali celo primerne, nove rešitve pa je treba hitro razviti in izdelati.

Podjetja zato vlagajo v tehnologije, ki jim lahko pomagajo pri prilagajanju novi realnosti zapolnitve vrzeli v oskrbnih verigah, delu na daljavo in lokalni proizvodnji. Seveda se pri naložbah odločajo glede na tveganje, stroške in čas povrnitve vložka. Aditivna proizvodna je ena tistih digitalnih tehnologij, ki lahko zagotovi kratkoročno donosnost naložbe, poceni izdelavo in nizko stopnjo tveganja, vendar je začetek še vedno težak, saj jo v praksi pogosto spremlja dolga krivulja učenja. Danes so v prednosti tista podjetja, ki so 3D-tisk spoznavala že pred desetimi leti, saj so v dobrem položaju, da naredijo naslednji korak. A žal za novince opravičila ne pridejo v poštev. V trenutni realnosti, ki potrebuje dobre rešitve in izdelke čim prej, je eden izmed virov, ki ga podjetja nimajo (na pretek), prav čas.

Čim prej morajo ugotoviti, katere tehnologije in rešitve so varne in učinkovite ter lahko zagotavljajo visokokakovosten standard oskrbe potrošnikov. A nalogo mora opraviti vsako podjetje zase ter vpreči inženirje, razvojnike, oblikovalce in upravljavce strojev, da iz 3D-tiskalnikov izvlečejo kar najboljše. Nekaj bližnjic je pri izbiri tehnologije sicer mogočih, a na področju 3D-tiskanja svetovalne storitve še niso (blazno) razvite. Zaključek je zato povsem na mestu: ukrepajte takoj.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki

Monitor na Facebooku

Monitor TV na YouTube

WgtTlaQnT-o

  • Polja označena z * je potrebno obvezno izpolniti
  • Pošlji