V Monitorjevem laboratoriju smo preizkusili že marsikateri električni omrežni vmesnik, a ni še noben ponujal tudi omrežnega stikala. Presenetljivo pozno za prvi poizkus, saj gre za dodaten tehten argument v prid nakupu take naprave, ki, roko na srce, izgublja proti brezžičnim sorodnikom.
Sredi preteklega leta je HP po manj kot dveh mesecih prodaje na hitro upokojil tablico z lastnim operacijskim sistemom WebOS, imenovano TouchPad. Zaloge naprav so zaradi smešnih (raz)prodajnih cen hitro pošle, slišati je bilo celo govorice o prodaji celotnega dela podjetja, ki se ukvarja z izdelavo PCjev. V poslovnem segmentu pa očitno še niso razobesili bele zastave, kajti pred nami je že druga generacija "strešnika".
Imamo televizor, imamo računalnik in ne želimo plačevati dodatnih storitev našemu televizijskemu ponudniku. Še vedno pa želimo dostop do bogatih vsebin in, da, dodatnih storitev. Rešitev? Povežimo televizor in računalnik, najbolje kar s pomočjo storitve DLNA.
Uvajanje televizijskega programa visoke ločljivosti je po nekaj desetletjih prineslo večje spremembe v domače dnevne sobe. Menjavo starih škatlastih katodnih televizorjev, ki jih že zaradi teže nismo hoteli premikati, je pospešila tudi uvedba digitalnega zemeljskega oddajanja tv programov. Sprememba ni zgolj v tehnologiji in večji vidni površini, temveč tudi v novem razmerju prikazovanja slike: "klasični" format 4 : 3 (ali 12 : 9) je nadomestil široki 16 : 9. Pa čeprav v resnici nima zveze z visoko ločljivostjo, saj je širok lahko tudi "navaden" signal PAL.
To, da so novejši računalniki za povsem običajno pisarniško delo preveč zmogljivi, smo že omenjali. Prav tako smo že preizkušali različne rešitve podjetij, ki omogočajo hkratno delo več uporabnikov (po sistemu strežnik-odjemalec). Tokrat pa nas je rusko podjetje Ibik-Soft prepričalo, da vse to lahko za bistveno manj denarja dosežemo že s programsko rešitvijo, brez dodatnih stroškov za nakup tankih/lahkih/ničelnih odjemalcev, licenc ipd.
V poplavi različnih tabličnih računalnikov, katerih skupni cilj je odščipniti delček dobičkonosne pogače podjetju iz Cupertina, si vsak izdelovalec išče svoje tržne niše. Fujitsu vsaj na prvi pogled sodi med tiste, ki svoje upe bolj polaga v stilsko preobrazbo, v resnici pa je njihov izdelek praktično v vsem drugačen od jabolčnega konkurenta.
Omrežni vmesniki prek električne napeljave so, kot vse kaže, vendarle našli svoj prostor pod soncem ob brezžičnih vmesnikih. To jesen je združenje HomePlug Powerline Alliance napovedalo dokončanje novega standarda prenosa podatkov, prvi otipljivi "plodovi" prihajajočega standarda pa so našli pot v naš laboratorij.
Pri opravljanju povsem vsakdanjih računalniških opravil, kot so brskanje po spletu, branje e-pošte, izdelava dokumentov, ogled večpredstavnih vsebin, sodelovanje v spletnih skupnostih in občasno igranje spletnih iger, le redkokdaj v celoti izkoristimo procesorsko moč novejših računalnikov. Koncept hkratnega dela več uporabnikov na enem računalniku resda ni nekaj novega, a sta neizkoriščenost opreme in težnja po varčevanju terminalskemu dostopu dala nov zagon. Microsoft meni, da se vse začne že pri otrocih.
Številni uporabniki, ki jim ni tuje pogosto terensko delo s prenosniki, si za udobnejše delo v pisarni poleg monitorja omislijo razširitveno postajo (docking station), saj se jim zdi vsakodnevno priključevanje različnih kablov velika potrata časa. Samsungova rešitev združuje prav ti dve napravi v eno in se zdi z dodatkom brezžičnosti nadvse praktična.
Vmesnik SATA III, trije biti v eni flash pomnilniški celici, tretja tehnološka razvojna stopnja krmilnikov in pogonov SSD nasploh, za povrh pa še tretji večji Monitorjev vpogled v dogajanje na tem področju računalniške tehnologije. Diski so v dobrih treh letih prehodili silno dolgo in trnovo pot.
