Najmlajša otroka (10 in 12) mi znata povedati, da sta pravzaprav »edina na šoli«, ki še nimata pametnih telefonov. Najstarejši hčerki (15) pa sem pametni telefon namenil šele pred nekaj meseci in pravi, da sem (spet) edini na šoli, ki je pripravljen plačevati letno naročnino na aplikacijo, da ji lahko omejujem skupni čas, ki ga sme nameniti svoji magični črni škatlici z aplikacijami.
Vzgojni modeli staršev so, vsaj glede otrok in uporabe najnovejših tehnologij, na moč različni. Če se malo ozremo naokrog, opazimo dve skrajnosti. Na eni strani imamo starše, ki svojim otrokom kupijo tablico, telefon in računalnik in jih na vsakem koraku spodbujajo, naj vse to tudi uporabljajo. Na drugi strani pa imamo starše, ki dostop do teh naprav strogo omejujejo in tudi preprečujejo. Tehnologija pa omogoča tudi vmesne rešitve.
Še pred petimi leti smo na tehnoloških konferencah poslušali le zmerno optimistične napovedi, da se bo zaupanje v oblačne storitve le počasi večalo in da bo minilo še kakšnih 15 let, da bo oblak postal del našega vsakdana. Kljub temu danes zelo veliko podjetij že shranjuje podatke v oblak ali pa se aktivno spogleduje s to zamislijo.
Vsak sistemski upravitelj ima svoj komplet orodja, ki mu zaupa in ga vsak dan uporablja. Katera so ta orodja, je precej odvisno tudi od tega, s kakšnim problemi se iz dneva v dan srečuje pri svojem delu, kakšne tehnologije uporablja in vzdržuje in tudi od tega, kaj rad postori »peš« in kaj brez skrbi rad prepusti avtomatizaciji.
Strežnik Exchange je Microsoftov paradni konj, ko gre za izdelke, namenjene sporočanju. Že zdavnaj je prerasel v nadvse zapleten ekosistem, ki ni več namenjen le izmenjavi elektronske pošte znotraj organizacije in s svetom. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da strežnik Exchange ne bi bil niti približno tako uporaben, če na drugi strani ne bi imel tudi odličnega odjemalca.
Človek naj bi si zapomnil 20 odstotkov tega, kar sliši, 30 odstotkov tega, kar vidi, in, presenetljivo, 70 odstotkov tega, kar vidi in sliši. Zato ni prav nič čudno, da so video storitve v spletu tako zelo priljubljene.
Da so uporabniki idioti, vemo »ajtijevci« tako iz izkušenj z njimi kot iz prastarih računalniških vicev o tem, da je koda napake ID10T dovolj zgovorna sama po sebi.
Začnimo pri prvem vtisu. Tega smo si seveda ustvarili ob poznavanju drugih Fujitsujevih prenosnih računalnikov, ki večinoma segajo v višji cenovni in zmogljivostni razred. Razočarala sta nas videz in izdelava ohišja, a smo se med testiranjem in prenašanjem računalnika malce pomirili, saj je kljub videzu, ki daje občutek, da je ohišje ceneno, to trdno in robustno.
Če želimo ali ne, postajajo splet in medmrežne storitve zaradi pritiskov takih ali drugačnih lobijev vse bolj regulirane. Posledica tega je, da nas, denimo, v youtubu namesto priljubljene popevke, ki smo jo še včeraj lahko poslušali, pričaka obvestilo, da skladba zaradi zaščite avtorskih pravic ni več dosegljiva v naši državi. Rešitev? Goljufamo in se predstavimo kot Američan.
Kategorija lahkih prenosnikov v naši primerjalni tabeli s prenosnikom Portege R830-112 dobiva novega prvaka. Dobra opremljenost, ki se pozna tudi pri zmogljivosti, in teža iz njega naredita prenosnik, po katerem bodo posegali poslovneži, ki radi nosijo s seboj zmogljivo in lahko napravo.
