Kot smo v prejšnji številki ugotovili za programe za snemanje plošč CD in DVD, se časi programov, ki so nekoč veljali za visoko tehnologijo, spreminjajo. Nekoč priljubljeni in poceni programi so postali napihnjeni in počasni, predvsem pa za današnje čase predragi. Težko bi našli lepši zgled, kot je legendarni program ACDSee, ki z vsako različico raste in se bohoti, a hkrati izgublja na priljubljenosti in uporabnosti.
Zadnja različica Microsoftove pisarne prinaša kopico novosti. Z nekaterimi brezplačnimi dodatki si lahko olajšamo prehod, prihranimo kak siv las in še dodatno izboljšamo svojo produktivnost.
Brskanje za novimi različicami ni nekaj, s čimer si povprečni uporabnik računalnika krajša čas. K sreči so v File Hippo spisali priročen programček, ki iskanje nadgradenj programov, ki jih imamo nameščene, bistveno olajša.
WinZip je program, ki ga najverjetneje najdemo v največ računalnikih v Sloveniji, morda celo na svetu. Velikanska večina namestitev je, resnici na ljubo, nelicenčnih in vsi smo se že dodobra navadili klikati gumb "OK", ko nas program opozarja, da je naše preizkusno obdobje poteklo in nas prosi, da za uporabo odštejemo nekaj cekinov. In čeprav program nikakor ni drag in si avtorji programov shareware vsekakor zaslužijo nagrado, velja razmisliti o menjavi programa za stiskanje datotek. Na voljo so namreč zmogljivejši programi, ki so celo brezplačni. Pa še Damoklejevega meča inšpekcije oz. BSA se bomo tako rešili ...
Uporaba službenih ali šolskih naslovov za zasebno dopisovanje je dandanes precej slaba zamisel. Poleg tega, da morate vsakič, ko menjate službo ali šolo, vse dopisovalce prositi, naj popravijo imenik, morate biti zelo pazljivi, kaj pošiljate, saj službena elektronska pošta ni nujno samo vaša stvar. Rešitev je osebni elektronski naslov na enem izmed številnih brezplačnih servisov, kot so Hotmail, Yahoo! Mail, Gmail ali domači Email.si. Če si upate, naredite korak naprej in si omislite spletno domeno za zares osebno elektronsko pošto. Google ponuja zelo zanimiv paket, ki je po vrhu še brezplačen.
Microsoft je svojo družino strežniških izdelkov razširil v nasprotno smer kot navadno - za domače uporabnike je predstavil strežnik Windows Home Server. Ciljna skupina so domovi z vsaj dvema računalnikoma in širokopasovno povezavo v svet.
Eden izmed programov, ki jih pozna skoraj vsak uporabnik računalnikov, je Nero. Po prepoznavnosti in razširjenosti ga verjetno prekaša samo še WinZip. Razširjenost pa nikakor ni merilo kakovosti. Nero je z nami že od prvih zapisovalcev optičnih nosilcev za rabo doma, v zadnjih mesecih pa so v Nero a.g. začeli vleči čudne poteze in program je postal nadležen, če ne celo neuporaben.
Vsakdo, ki se kolikor toliko resno loti branja blogov, je že ugotovil, da branje blogov v brskalniku in deskanje po blogih ni izvedljivo, če jih želite prebirati več kot peščico. Takrat si lahko omislite pomoč. O bralnikih RSS ali Atom virov oziroma agregatorjih smo že pisali v decembrski številki. Podobno pomoč si lahko omislijo tudi avtorji. Za udobnejše ustvarjanje svojih prispevkov si lahko priskrbijo program, ki nadomesti sicer običajno urejanje v spletnem brskalniku.
Spletni dnevniki ali blogi so trenutno precej kontroverzna tema pogovorov. Medtem ko eni trdijo, da se zaradi blogov spreminja svet, še posebej novinarski, so drugi do njih bistveno bolj skeptični in poudarjajo, da je število bralcev in piscev zanemarljivo v primerjavi s številom uporabnikov drugih medijev. Očitno pa je, da so blogi vroča tema, saj praktično ni več revije, časnika ali oddaje, v kateri ne bi bilo vsaj nekaj besed namenjenih zadnjemu fenomenu interneta. Večina člankov govori o tem, kaj so blogi in kaj je njihov namen. Upamo si trditi, da skoraj vsak uporabnik interneta že zna odgovoriti na ti dve vprašanji. Tokrat bomo šli korak dalje in poskušali razkriti, kako se povprečen internetni uporabnik loti pisanja svojega bloga.
