Zagotovo je tudi vam že prišlo v roko kaj, kar naj bi vtaknili v vrata USB, pa tja nekako vendarle ni sodilo. Saj veste, ventilator USB, lučka USB, grelnik USB in podobne neumnosti. Potrudili smo se in v spletnih trgovinah s tako "pogrošno" robo izbrali najzanimivejše.
Danes, ko imamo že kar nekaj možnosti poceni nabave, fizične izposoje ali storitve videa na zahtevo (VoD), je piratiziranje filmov v bistvu grda reč. Za povprečnega človeka ima nekako podoben status kakor kajenje marihuane: to počne veliko ljudi, po trenutni zakonodaji ni kaznivo dejanje, družbena škoda pa se v očeh posameznika ne zdi kaj prida velika. Zato večina meni, naj policija raje išče Hilde, pod večer pa si občasno privoščijo kak film, ki je k njim prišel po sporni poti.
Zdaj je večina med vami že pospravila vsebino strešnega kovčka na avtomobilu, letošnji dopust pa shranila med druge, že minule poletne spomine. S tistim, kar ste zajeli s svojo kamero in domov pripeljali na diskih in pomnilniških karticah, žal ne bo šlo tako hitro.
Mariborska družba Acros Security je zadnje dni avgusta razburkala svetovno javnost. Govorilo in pisalo se je celo o dnevu nič Microsoftovih Oken. Z lastnim orodjem so v Acrosu preizkusili 220 programov za Okna in praktično v vseh našli varnostne vrzeli. Poimenovali so jih binary planting oz. podtikanje izvršljive kode na daljavo. Že kak teden dni prej so objavili tako ranljivost, povezano z aplikacijo iTunes, in Apple jo je v sodelovanju z njimi že odpravil. Ranljivost je dovoljevala oddaljenemu napadalcu na omrežno mesto podtakniti zlobno knjižnično datoteko ali sparjeno s kako medijsko datoteko. Ko je uporabnik slednjo pognal, so iTunes poskrbeli za zagon in izvajanje "DLLja". Podobno raziskavo so glede ranljivosti programa VMware objavili letos aprila. Zadnje dni so se o njihovem podvigu razpisali mediji, kot so The Register, PC Mag in Computerworld.
Sploh nismo opazili, kako se je nenadoma končal srednji vek in naše dragocenosti odtlej niso bile več zaklenjene samo z ključavnicami, temveč vedno pogosteje z gesli, PIN kodami in podobno šaro. Ja, že moja prva kolesarska ključavnica je terjala pomnjenje treh številk - oziroma 20 sekund spretnih prstov, če si jih slučajno pozabil.
Trinajsto prase je skovanka stare slovenščine, ki pomeni nekaj ali nekoga zapostavljenega. Pač, mama svinja ima le ducat seskov in za trinajstega pujska zmanjka prostora. Tudi v Monitorju ga včasih, so pa tudi drugi razlogi, zakaj nekateri izdelki včasih ne najdejo poti do preizkusa in posledično do vas bralcev.
Na straneh te revije se je pred skoraj dvema letoma nad pretirano zeleno propagando razkuril že naš urednik. Trend, ki je samega sebe prignal do absurda, si po tolikšnem času zasluži še malo pozornosti in zdravorazumskega pogleda.
Ko sem tistega lepega dne bolščal v vladni dokument, ki govori o nakupih s področja informacijskih tehnologij v prihodnjem letu, sem si nenadoma vroče zaželel, da bi delal v državni upravi. Saj veste, tam so v povprečju delavci bolje plačani, praktično 100 % varni pred izgubo službe, v petek gredo prej domov in poleti lahko celo napol zastonj letujejo naokoli. Med branjem mi je postalo jasno, da se lahko na državni račun tudi fino tehnološko opremiš.
Tokrat v Trendih analiziramo prodajo osebnih računalnikov in tiskalnikov v zadnjem letu in pol. Podatki v grafikonih označujejo število prodanih naprav in ne njihove vrednosti. Pri tiskalnikih številke vključujejo tudi večnamenske naprave.
Nove ekonomije vzhodne Evrope imajo eno skupno potrošniško lastnost: čeprav družina je samo konzerve in se hiša podira - mora pred hišo stati soliden avtomobil, telefonirati je treba po najnovejši modi, zadnja leta pa mora še v dnevni sobi kraljevati kak krepak LCD ali plazemski TV.
