Osrednji procesorji so navadno tista računalniška komponenta, o kateri se uporabniki ob nakupu novega računalniškega sistema dlje časa odločamo. Upravičeno? Da in ne, odvisno pač od uporabnika in njegovih potreb. V zadnjih letih je razvoj procesorjev tako zelo napredoval, da preprosto ne moremo več govoriti o ozkem grlu, saj je večina procesorjev v zglednem času kos praktično vsaki nalogi in tako večino življenja preživijo v mirovanju in čakanju na ukaze uporabnika.
Procesorske moči imamo danes v izobilju, pomnilnika prav tako, najšibkejši člen hitrostne verige postaja hramba podatkov. To ozko grlo učinkovito odpravimo z vgradnjo pogona SSD. Razlike v hitrosti med bliskovito hitrimi pogoni SSD so razmeroma majhne, vsekakor pa bomo vedno opazili razliko, ko klasični disk z vrtečimi se magnetnimi ploščami nadomestimo s pogonom SSD.
Omrežne naprave NAS so po našem mnenju eden koristnejših dodatkov, a marsikateri uporabnik sploh ne ve zanje. Opravljajo lahko preprosto vlogo zunanjega diska, omogočajo kasnejše razširitve in vsaj nekoliko zvišajo stopnjo varnosti podatkov. Še bolj koristne so kot osrednje skladišče za domače omrežje, torej kot nekakšen domači strežnik, ki poleg strežbe datotek opravlja še kakšno drugo nalogo. Sem sodi deljenje tiskalnikov in zunanjih diskov, delovanje kot večpredstavni strežnik prek DLNA, iTunes ali Plex, postavitev preproste spletne strani (recimo Wordpress), možnost delovanja kot strežnik VPN itd.
Brezžični usmerjevalniki so bili še pred nekaj leti najbolj zapleten kos opreme domačega uporabnika, saj je že namestitev terjala nekaj več izkušenj pri delu z računalniki. Zadnja tri leta so uporabniški vmesniki, čarovniki za namestitev in boljša zanesljivost strojne opreme brezžične usmerjevalnike naredili veliko bolj dostopne.
Strokovnjaki za trženje so večpredstavnim podaljškom že pred leti napovedali črno prihodnost, vsaj kar zadeva osnovne (vstopne) izdelke in srednji razred naprav. Njihove funkcije namreč vse pogosteje prevzemajo digitalni televizorji, z novimi brezžičnimi tehnologijami pa tudi mobilne naprave. Zdi se, da ti podaljški igrajo le še na karto zagotavljanja prehoda z manj pametnih na bolj pametne televizorje.
Kljub navalu tablic in pametnih telefonov so prenosniki za veliko večino uporabnikov glavni vlečni konji v digitalnem svetu. V večjih podjetjih sicer kraljujejo namizni računalniki, katerih največja prednost je glede na prenosnike daljša življenjska doba. To izhaja predvsem iz njihove modularnosti, zaradi katere je popravilo oziroma menjava posameznih komponent bistveno enostavnejša. Obenem lahko računalnik z leti počasi tudi nadgrajujemo (dodamo pomnilnik, hitrejši pogon itd.).
Po telefonih in tablicah so na vrsti ure, da dobijo ustrezno pamet. Zanimanje za pametno ročno okrasje se vztrajno veča, prav tako se širi ponudba. Pametne ure niso več nišni izdelek. To, kar se je začelo s startupi, med katerimi vodi Pebble, in nadaljevalo z androidno vojsko, ki ji poveljuje Samsung, je dokončno dozorelo s prihodom Applovega izdelka Watch.
Na področju tablic je nesporni zmagovalec Apple, saj so njegovi izdelki daleč največ v rabi, to redno razkrivajo podatki o obisku spletnih strani. V teh grafih je iOS dominantna platforma in, ker (z zelo redkimi izjemami) nima resne konkurence, je takšno stanje pričakovano.
Trg telefonov počasi dosega stanje, ko bo kakovostnih razredov vedno manj. Po osmih letih cenovno ugodnih in dragih telefonov smo počasi prišli do točke, ko najcenejši niso več tako slabi, najdražji pa niso nujen nakup za zadovoljivo izkušnjo.
V množici računalnikov, telefonov, tablic, televizorjev in drugih elektronskih naprav se je večinoma zelo težko znajti. Tehnične značilnosti so ponavadi zapletene, povsod enake, ali pa kar oboje skupaj. Menimo, da bo ravno zato naslednjih 28 strani koristilo vsakomur, ki si namerava v letošnjem letu privoščiti kak nakup.
