Slovenski BSA v letu 2013
Število ponudnikov, ki ob nakupu računalnika ponujajo nelicenčno programsko opremo, se zmanjšuje, stopnja piratstva pri nas pa ostaja na približno enaki ravni. Organizacija BSA, znana tudi kot The Software Alliance, ki zastopa nekatere največje svetovne ponudnike programske opreme, je predstavila rezultate jesenskega izvajanja programa skrivnih nakupov, ki jih v Sloveniji redno izvaja že vse od leta 2003. BSA-jevi kupci pod krinko so tokrat obiskali 195 trgovin s tehničnimi izdelki, ponudnikov storitev in spletnih prodajalcev. Med njimi je bilo 91 odstotkov takšnih, ki so ponujali ustrezno licenčno programsko opremo, medtem ko je bilo ob zadnjem takem pregledu novembra 2012 takih trgovcev 83 odstotkov. 5 odstotkov (leta 2012 pa še 11 odstotkov) jih je strankam svetovalo namestitev nelicenčne programske opreme, a jim je pri tem niso bili pripravljeni tudi priskrbeti. Pri skoraj 4 odstotkih obiskanih podjetij (pri prejšnjem pregledu pa 6 odstotkov) pa so bili prodajalci pripravljeni prodati računalnik skupaj z nelegalno programsko opremo, namestitev takih programov na kupljeni računalnik pa so ponudili bodisi za doplačilo ali pa kot brezplačno storitev ob nakupu.
BSA pri svojih aktivnostih sodeluje tudi s Tržnim inšpektoratom (TIRS), ki opravlja redne letne preglede programske opreme v podjetjih. V poročilu za leto 2012 je TIRS ugotovil nezakonito uporabo vsaj enega kosa programske opreme pri kar 42 odstotkih pregledanih subjektih. Globalna raziskava piratstva programske opreme za leto 2011 (2011 Global Software Piracy Study) raziskovalne hiše IDC pa kaže, da je bila v Sloveniji ob zadnjem merjenju stopnja piratstva programske opreme 46 odstotna, tržna vrednost nelegalne programske opreme pa je znašala 37 milijonov evrov. Delež piratske programske opreme sicer pri nas že nekaj let vztraja na stopnji okoli 46 odstotkov, zaradi česar pri BSA menijo, da bo treba v ozaveščanje in izobraževanje vložiti še več truda. Kot poudarjajo, gre za resna kazniva dejanja, zaradi katerih so storilci lahko obsojeni na visoke denarne, in celo do 8 letne zaporne kazni.
Z zalotenimi subjekti, ki so se pripravljeni pokesati, BSA sklepa izvnsodne poravnave, v zadnjih dveh letih jih je bilo kar dvajset. Zadnja odmevnejša primera sta tako bila podjetje Menart iz Slovenskih Konjic, s katerim je bila sklenjena poravnava v višini 30.000 evrov, kar mimogrede predstavlja najvišjo izvensodno poravnavo zaradi uporabe nelegalne programske opreme pri nas - ter ljubljansko podjetje Sosed, proti kateremu je bil zaradi prodaje in nameščanja nelegalne programske opreme na Okrajnem sodišču v Ljubljani vložen obtožni predlog.