Nova imena internetnih domen že konec leta
Eden ključnih razlogov za hiter uspeh interneta je zagotovo imenski sistem za dostop do ključnih strežnikov in storitev. Namesto da bi uporabniki za dostop morali tipkati štirištevilčne naslove TCP/IP (na primer 193.189.181.229), do strežnikov dostopamo s precej bolj informativnimi imeni (recimo http://www.infomediji.si). Vsa imena pa so povezana v domene, ki so združene okoli prvonivojskih domen. Prav ta sistem je v zadnjih letih tarča številnih kritik. Prvonivojskih domen je trenutno le sedem (.com, .edu, .gov, .int, .mil, .net in .org), seveda, če izvzamemo dvoznačne domene posameznih držav (slovenska je.si). To pa je za naraščajoče število strežnikov in storitev precej omejujoče.
Nad imeni internetnih domen bdi organizacija ICANN (Internet Corporation for Assigned Names and Numbers), ki že dolgo razmišlja o tem, da bi povečala število domen in s tem zmanjšala omejitve za imena. Julija so v teh prizadevanjih dosegli pomemben mejnik, saj so s podpisom članov začeli postopek za sprejemanje novih domen, čeprav za zdaj še niso znana njihova imena ali število različnih novih domen. Postopek narekuje, da bo ICANN do oktobra zbiral ponudbe za nove prvonivojske domene, prvi izbor naj bi opravili do 20. novembra, dokončni izbor imen pa do konca leta. Vsak predlagatelj mora ob predlogu plačati prispevek, ki znaša spodobnih 50.000 dolarjev.
Kljub temu da imena še niso znana, je javno že slišati, kateri naj bi bili glavni kandidati. To so domene .banc (banke), .museum (muzeji in galerije), .sex (strežniki z vsebino za odrasle), .travel (turizem), .union (sindikati) in .shop (trgovine). Skupno pričakujejo, da bi ICANN lahko sprejel do deset novih imen domen. Strokovnjaki pa opozarjajo, da mora ICANN poleg podelitve imen poskrbeti tudi za druge stvari. Na primer za pravila o uporabi in registraciji domen, da bi s tem preprečili tudi že obstoječe zlorabe. Predstavniki javnosti tudi kritizirajo višino vložka za registracijo domen, ki je mala malica za podjetja, a zajeten strošek za neprofitne organizacije, zato se bojijo komercializacije določanja imen.