Ima Google stroj, ki se zaveda samega sebe?
Premisa je stara kot človeštvo, književnost in film pa sta jo preizpraševala že neštetokrat. Lahko izdelamo dovolj inteligenten stroj, ki bo postal bitje z zavedanjem lastnega obstoja? Googlov inženir Blake Lemoine meni, da v Googlu tak stroj že imajo, čemur ostali strokovnjaki v podjetju odločno nasprotujejo. Lemoine je zato vpoklical javnost in se znašel na prisilnem dopustu.
Glavno vlogo igra LaMDA, kar pomeni jezikovni model za uporabo v dialogu (Language Model for Dialogue Applications). V Googlu imajo tovrstnih modelov cel kup, z njimi pa se lahko prek računalnika "pogovarjamo". Odgovori, ki temeljijo na prepoznavanju vzorcev, analizi velikega števila besedil in zmogljivih nevronskih mrežah, so na prvi pogled podobni odgovorom otroka. Z veliko domišljije bi se lahko predstavljali, da takšen stroj resnično opravi Turingov test, da ga je torej v pogovoru nemogoče razločiti od človeka. Blake Lemoine je toliko domišljije premogel.
Od lanske jeseni je bil del njegovega delovnika tudi komunikacija s strojem LaMDA, da bi ugotovil, ali uporablja diskriminatorni ali sovražni govor. Lemoine je ob tem sklenil, da je LaMDA stroj z zavedanjem, ki se obnaša kot bitje in ne kot stroj. Ko je to sporočil nadrejenim, so ti njegove zamisli ovrgli, zato je šel z njimi v javnost.
Prepričan je, da je javnost upravičena vedeti, kakšna tehnologija se razvija in pri tem razvoju tudi sodelovati. A Google ga je kmalu poslal na dopust. Googlov tiskovni predstavnik Brian Gabriel je dejal, da je ekipa etikov in strokovnjakov za tehnologijo preverila navedbe in ugotovila, da ni dokazov za Lemoinove trditve. LaMDA je le stroj, ki se je naučil smiselno odgovarjati na človeške stavke. Dovršene nevronske mreže so v prepoznavanju vzorcev zadosti dobre, da so rezultati videti podobni človeškemu govoru in razumevanju, a nas to ne sme zavesti. Stroji nimajo humorja, vzgibov in namenov. So pa njihovi odzivi podobni temu, kar ljudje vsakodnevno beremo na spletu – navsezadnje so se tam tudi urili – zato naši možgani to interpretirajo kot čuteče bitje.
To seveda ne pomeni, da nekoč v prihodnosti tovrstnih strojev ne bo. Navsezadnje, če pade Moravčeva meja, potem so tudi umetni možgani možni. V človeških možganih je 1011 nevronov z 1014–1015 povezavami, po katerih signali potujejo s frekvenco približno 100 Hz. To pomeni, da bi za simulacijo možganov potrebovali 1017–1018 flopsov oziroma operacij na sekundo, kar imenujemo zgornja Moravčeva meja. To je približno stokrat več od najhitrejših superračunalnikov na svetu. A do tja nas loči še ogromno razvoja, trenutni kosi silicija pa so zgolj to. Pametni so toliko, kot je avtopilot čuteči pilot.
