Za boljšo kakovost izdelkov programske industrije se že dolgo iščejo ustrezna orodja. Java je prinesla mnoge izboljšave in številnim razvijalcem ponudila lažji in hitrejši razvoj. S časom so se izkazale tudi njene številne slabosti, a to njene priljubljenosti ni zmanjšalo.
Napredek pri strojni opremi je še bolj poudaril težave, ki že desetletje in dlje pestijo temeljno programsko opremo - operacijske sisteme. Ob zniževanju cene računalnikov pa je vse teže opravičiti tudi njihovo visoko ceno.
S tem mnenjem obhajam natančno deset let od prvega, v katerem sem trdil, da si programi želijo prostosti. Prosto programje počasi prevzema vse več por računalništva, še posebej pa vzhajajoče veje, kot so lahki prenosniki. Ozrimo se nazaj še malo bolj podrobno.
Septembra lani, ko je Google praznoval desetletnico delovanja, je Marissa Mayer, Googlova podpredsednica, zadolžena za iskanje in uporabniško izkušnjo, dokaj nepremišljeno izjavila, da je iskanje v 90-95 % rešen problem.
Družabna omrežja so sodoben pojav, ki zaznamuje rabo številnih sodobnih tehnologij. Vendar pa se moramo zavedati, da gre pri njih predvsem za zabavo in da so v poslovnem smislu bolj ali manj izguba časa.
Odkritje tiska je pred več kot pol tisočletja globoko spremenilo svet. Iznajdba je omogočila poceni in hitro izdelavo velikega števila enakovrednih kopij besedila in povzročila razcvet številnih dejavnosti.
Tiskanim revijam se ne obeta nič dobrega. Kot preostanku tiskanih medijev tudi njim vse bolj grozi splet. V prihodnosti se bodo morale prilagoditi novemu mediju ali pa jih čaka usoda njihovih časopisnih bratrancev.
Časopisom se ne obeta nič dobrega. Najprej so jih zapustili mali oglasi, zdaj jim bežijo veliki oglaševalci, njihov poslovni model pa ne more preživeti niti, če bi prav vsi spletni deskarji brali le še e-novice. Seveda, če bodo ostale brezplačne.
Ni posebna skrivnost, da so bile temeljne tehnologije sodobnega (osebnega) računalništva, ki ga nič ne opredeljuje bolj kot grafični uporabniški vmesnik in omrežna povezava, vzpostavljene v 70. letih minulega stoletja, ko je Xerox, velikan pisarniških pripomočkov, v Silicijevi dolini vzpostavil laboratorij PARC, v katerem naj bi bistre glave ugotovile, kakšen bo svet brez papirja in s katerim izdelkom bo Xerox nadomestil izpad prodaje fotokopirnih strojev. Čeprav so v PARCu prihodnost uganili, razvili in sestavili v delujoče izdelke, Xerox v teh ni videl tržne priložnosti in bi vse skupaj skoraj zavrgel, če ne bi fantje iz Appla, očarani nad zmogljivostmi delovne postaje Alto, ponudili odkup tehnologij, ki so rodile računalnike Macintosh. Nekoliko manj znano pa je, da je navdih za Alto nastal že prej. Leta 1968 je Alan Kay razvil koncept Dynabook, ki naj bi ponudil "osebni računalnik za otroke vseh starosti". Kay se je pridružil ekipi v PARCu, ki je razvito delovno postajo Alto poimenovala kar "vmesni Dynabook", saj strojne zmogljivosti v tistem času še niso dopuščale ustrezne miniaturizacije.
Pa imajo nekateri le radi oblak. Naj bo tržna ali modna prevara, uporabniki si ga želijo, v času recesije še toliko bolj. In zdaj se je zganil tudi "Borg". Je vsak upor zaman?
Arhiv
Po avtorjih
