Odvržene rokavice

Odvržene rokavice
Objavljeno: 29.9.2009 | Avtor: Uroš Mesojedec | Kategorija: Mnenja | Revija: September 2009 | Teme: komentar, mnenje, google

Napredek pri strojni opremi je še bolj poudaril težave, ki že desetletje in dlje pestijo temeljno programsko opremo - operacijske sisteme. Ob zniževanju cene računalnikov pa je vse teže opravičiti tudi njihovo visoko ceno.

Poglavitno vprašanje je: ali res mora biti tako? Mar ni po desetletjih in desetletjih inovacij pričakovati, da se bo življenje uporabnikov v temeljih preobrazilo, spremenilo in poenostavilo? Mar je res lahko poglavitna inovacija novih operacijskih sistemov zgolj nov vizualni učinek na bolj ali manj enaki osnovi? Seveda je lahko drugače, vendar je stanje na trgu pač takšno, da zaradi vrste razlogov še naprej vzpodbuja uveljavljene monopole, od katerih pa ni pričakovati, da bi s kakšno korenito spremembo ogrozili svoje lagodno življenje. Alternative seveda so, a jim v zadnjih letih ni uspelo doseči večjega preboja. Potrebna je bila velikanska polomija, imenovana Vista, da si je Apple na vrhuncu moči lahko izboril nekaj dodatnih odstotnih točk trga, a kot kaže, si je Microsoft z manjšo osvežitvijo, tokrat bolj preprosto poimenovano Okna 7, spet utrdil okope, predvsem v poslovnih okoljih, ki so njegov poglavitni vir zaslužka.

Na drugi strani se Linux uveljavlja vsepovsod, a predvsem v sistemih, kjer operacijski sistem ni tako izražen in uporabnik pravzaprav niti ne ve, s čim se ukvarja. Zaradi nične cene in praktično popolne svobode pri prilagajanju in dopolnjevanju, je našel dom v najrazličnejših vgrajenih sistemih, od hišnih snemalnikov videa do usmerjevalnikov in celo mobilnih naprav, ki so najhitreje rastoči trg (osebnih) računalnikov. Prav na slednjih je nujno zaledje uspelo vzpostaviti šele mogočnemu Googlu. Na trgu so namreč že prej bili poizkusi, kot je bil Sharpov Zaurus ali Openmoko, vendar se jim iz domene hekerske igrače nikoli ni zares uspelo razširiti. Ko pa je Google podprl Linux skozi svoj projekt Android, je bil tržni uspeh le še vprašanje časa. Za letošnje leto se namreč obeta cela poplava najrazličnejših izdelkov, ki jih bo krmilil prav Linux in njegova "robotska" nadgradnja, prve primerke smo dočakali tudi pri nas. Android pa ni zanimiv le zaradi Linuxa, Google je skozenj znova izpostavil še eno obetavno tehnologijo, ki pa vsaj na strani končnega uporabnika še vedno ni zares uspela. Gre za Javo, ki je sicer v poslovnem svetu velikanski uspeh, njenega obeta, da bo prenovila tudi programje za namizje in splet, pa ni zares še nihče uresničil. Google je moral za potrebe Androida celotno Javo sicer zreducirati na zgolj programski jezik in izdelati povsem novo izvajalno okolje za aplikacije, a jim je to uspelo tako dobro, da bo velik delež uspeha Androida predstavljalo prav nadvse preprosto sestavljanje aplikacij zanj, ki dedujejo vse poglavitne značilnosti javanskega programiranja: hiter in preprost razvoj, bogate pripravljene knjižnice in neodvisnost od dejanske strojne podlage.

Zato lahko razumemo velikanska pričakovanja, ki jih je porodila Googlova predstavitev njihovega novega projekta, tokrat kar operacijskega sistema, poimenovanega Chrome OS. Zaradi Microsoftove vse bolj agresivne igre na Googlovih uveljavljenih okopih, kot je spletno iskanje in programska oprema v oblaku, so z javno oznanitvijo projekta nekoliko pohiteli, tako da lahko prve naprave, ki jih bo krmilil novi operacijski sistem, pričakujemo šele naslednje leto. A ne glede na to je odziv javnosti dokaj jasno pokazal, da je željna inovacij in sprememb, ki bi tudi računalniško namizje dokončno odtrgalo iz prejšnjega tisočletja in ga pripravilo za aktualno stanje, kjer je omrežna povezanost samoumevna in se pričakuje čim bolj neomejeno sodelovanje, seveda z ustrezno varnostjo in kakovostjo delovanja.

Ime samega operacijskega sistema namenoma spominja na Googlov inovativen spletni brskalnik. Tudi ta se je razvijal v precejšnji tajnosti in ponudbo programske opreme osvežil z zares preprosto in predvsem hitro rešitvijo. Kot zanimivost: razvijalci brskalnika Chrome so hitrosti pripisali tak pomen, da jo vodijo kot poglavitno značilnost programa in enega od parametrov pri testu regresij. Če namreč katera od sprememb v programski kodi pomeni počasnejše delovanje, se obravnava kot hrošč v kodi. Vsaka nova različica brskalnika mora tako delovati še hitreje od prejšnjih. Podobno zanimiva je zgodba iz ozadja nastanka Googlovega brskalnika. Ustanovitelja Googla sta namreč že kmalu po zagonu podjetja želela razviti lasten brskalnik, a ju je pri tej nameri zaustavil od zunaj pridobljeni predsednik, ki je se v bitkah z Microsoftom že kalil v podjetjih Sun in Novell. Objava lastnega spletnega brskalnika je naznanila, da se Google zdaj končno počuti dovolj močnega za odkrit spopad z monopolistom iz Redmonda, to so s tako zgodnjo napovedjo lastnega operacijskega sistema le še bolj očitno potrdili.

Vse prej kot slučajno je izbrana tudi strojna podlaga, na katero Chrome OS meri na začetku - lahki prenosniki, tako tisti najbolj razširjeni, s procesorji x86 (netbooks), kot tudi alternativni, na vse bolj priljubljeni podlagi ARM (smartbooks). Zakaj potem nov sistem in ne kar Android? V Googlu očitno vedo, da tako preprosto le ne bo šlo. Na strani bolj tradicionalnih osebnih računalnikov jih namreč čaka mogočen velikan, ki tu - za razliko od mobilnih naprav - še naprej z jekleno pestjo vzdržuje svoj monopol. Treba je bilo najti pravi trenutek in pravo družino napravo, da se lahko pričakuje vzpodbuden odziv trga. Le povsem nov operacijski sistem v trenutno zelo priljubljeni družini lahkih prenosnikov ima ta potencial.

Podobno priložnost so imele že priljubljene distribucije Linuxa, npr. Ubuntu, ki bi polom Viste in vzlet lahkih prenosnikov lahko bolje izkoristile, a žal je Microsoft z znova pogretimi Okni XP lahko začasno zaustavil večji upad lastnega tržnega deleža na namizju. Distribucije Linuxa so še vedno ujetnice posnemanja in nikoli dokončanega lovljenja Oken. Takšne pa uporabnikom ne morejo predstaviti toliko boljše alternative, da bi se ti dokončno odrekli Oknom. Potreben je korenit rez, ki gradi na zmogljivih in prilagodljivih temeljih Linuxa, a končnega uporabnika od "unixoidnih" neprijaznosti popolnoma izolira, kot je npr. uspelo Applu z njihovim Mac OS X.

Objava lastnega spletnega brskalnika je naznanila, da se Google zdaj končno počuti dovolj močnega za odkrit spopad z Microsoftom, to so s tako zgodnjo napovedjo lastnega operacijskega sistema še bolj očitno potrdili.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki