Žepni centri zabave

Objavljeno: 29.6.2010 | Avtor: Vlado Robar | Kategorija: Mali test | Revija: Junij 2010 | Teme: preizkus, mp3

Da so predvajalniki MP3 uspešnica, se lahko prepričamo vedno, ko na cesti, v avtobusih in celo v naravi gledamo mladino, ki jim iz ušes visi žica s slušalkami. Žice so največkrat bele, a to nikakor ne pomeni, da vedno pripadajo le Applovim iPodom. Vse kaj več, kot predvajati le glasbo, zna danes tudi množica drugih predvajalnikov.

Glasba spremlja človeka na vsakem koraku. Doma, na delovnem mestu, v čakalnicah, v dvigalih, v nakupovalnih središčih, v sredstvih javnega prevoza, v avtomobilih. Tisti, ki najbolj zaupajo svojemu glasbenemu okusu, si pomagajo s prenosnimi predvajalniki glasbe. Starejši med nami se še dobro spomnimo mini transistorskih sprejemnikov ("tranzistorjev"), ki so jih v nedeljo popoldne najzvesteje poslušali nogometni navdušenci. Nato so se pojavili prvi Sonyjevi walkmani, sinonim za prenosne predvajalnike (kasneje tudi snemalnike) glasbenih kaset. Še pozneje so si premožnejši ljubitelji glasbe lahko omislili Sonyjev predvajalnik Mini-disc Player. Ta zaradi visoke cene ni doživel večje priljubljenosti. Nazadnje so svet obkrožili prenosni predvajalniki plošč CD-ROM, ki pa so bili precej veliki, predvsem zaradi velikosti same plošče CD-ROM.

Pravi razcvet je industrija prenosnih predvajalnikov doživela z vpeljavo digitalnega zvočnega zapisa mp3. Kmalu so se pojavili prvi prenosni predvajalniki glasbe, ki so znali uporabljati ta zapis. Pravi razmah je poslušanje glasbe "on the go" doživelo po predstavitvi Applovega zdaj že kultnega predvajalnika iPod leta 2001.

Danes so predvajalniki MP3 še vse kaj drugega kot samo predvajalniki glasbe. Zmogljivejši obvladajo tudi radio (FM), snemanje zvoka, predvsem pa predvajanje fotografij in video posnetkov. Da bi dobili vtis o tem, kateri taki predvajalniki "za zahtevne" so trenutno na voljo na našem trgu in kakšna je njihova kakovost, smo povabili k sodelovanju prodajalce teh napravic. Morda smo pričakovali večji odziv, pa tudi tisti, ki so se odzvali našemu povabilu, niso ponudili vseh izdelkov, ki jih prodajajo.

Alternativa: Zakaj ne telefon?

Odkar so prenosni telefoni tako zelo uporabljano osebno pomagalo, da ga ima že skorajda vsak zemljan v kolikor toliko razvitih delih sveta, se redno postavlja vprašanje - ali bi lahko telefon nadomestil katero izmed drugih naprav, ki jih potrebujemo?

Ali bi torej lahko nadomestil predvajalnik MP3? Da in ne. Le če je telefon dovolj zmogljiv in/ali če smo pri poslušanju glasbe dovolj nezahtevni. Vsi telefoni nimajo dovolj prilagojenega uporabniškega vmesnika, da bi bili z njim vsi zadovoljni, hkrati pa telefoni električno energijo iz svojih akumulatorjev potrebujejo za bolj nujne zadeve, kot je poslušanje glasbe. Če nam je vseeno, da nam bo predvajalnik iz telefona izsesal zadnje elektrone in bomo za svet nedosegljivi, potem bo tudi telefon dovolj.

Apple iPod classic

iPod classic je edini Applov predvajalnik, ki še ima vgrajen disk namesto pomnilnika flash. Seveda ima zaradi tega precej večjo zmogljivost. 160 GB prostora pomeni, da nam predvajalnika zlepa ne bo uspelo napolniti z glasbo in filmi, lahko pa napravo uporabljamo tudi za hranjenje rezervnih kopij ali celo za zagon Maca.

Njegov 2,5-palčni zaslon (z ločljivostjo 320 × 240 pik) je sicer manjši od tistega, s katerim se lahko pohvali iPod Touch, še zmeraj pa dovolj velik, da si na letalu lahko ogledamo celovečerni film.

Apple iPod Classic

Prodaja: E.P.L., www.epl.si.

Cena: 249 EUR.

Za: Veliko prostora na disku. Možnost shranjevanja rezervnih kopij.

Proti: Cena.

Apple iPod nano

iPod nano je naslednik že pred leti opuščenega modela mini. Očitno se oblikovni poskus izpred dveh let s predvajalnikom v obliki (skoraj) kvadrata ni preveč obnesel, zato je novi iPod nano spet izrazito pravokotne oblike, predvsem pa navdušuje s svojo tankostjo in robustnim kovinskim ohišjem iz aluminija. Tudi funkcionalno je novi nano precej boljši od predhodnika. Šele slabih osem let po predstavitvi prvega iPoda je dobil eden od Applovih predvajalnikov možnost sprejemanja radijskih programov, snemanja zvoka ter fotografiranja in snemanja videoposnetkov. Najbolj uporabno se nam je zdelo poslušanje radijskih programov, četudi utegne včasih, ko nimamo pri roki fotoaparata ali telefona (le kdaj je to?), priti prav tudi možnost fotografiranja in snemanja videa.

Pri poslušanju radijske postaje je zanimiva funkcija LivePause, ki omogoča, da do pol ure programa poslušamo z zamikom. Žal pri Applu niso naredili koraka naprej in omogočili "pravega" snemanja radijskega programa, ki bi vsebino trajno shranil na pomnilniško enoto. Večina konkurenčnih predvajalnikov premore to funkcijo.

Poleg snemanja fotografij in videa omogoča nano seveda tudi njihovo predvajanje na 2,2-palčnem zaslonu z ločljivostjo 240 × 376 pik.

Apple iPod nano

Prodaja: E.P.L., www.epl.si.

Cena: 155 EUR (8 GB), 189 EUR (16 GB).

Za: Čvrsto ohišje, predvajanje radijskih postaj.

Proti: Cena, snemanje radijskega programa omejeno na funkcijo LivePause.

Apple iPod Touch

iPod Touch je nastal pred dvema letoma kot tolažba za tiste uporabnike, ki so si želeli iPhone, pa v njihovi državi še ni bil na voljo. V resnici ima iPhone v primerjavi z njim le dodatno funkcijo telefoniranja in fotoaparat, vse drugo je enako. Ker je Slovenija ena od redkih sivih lis na zemljevidu razvitih držav sveta, kjer iPhona uradno ne moremo kupiti, je iPod Touch zaenkrat edina alternativa za tiste, ki si želijo preizkusiti morje programov, narejenih za Applovo okolje iPhone OS.

Uporabniškemu vmesniku je treba priznati, da je izpiljen do potankosti. Samo en gumb za vrnitev na začetni zaslon in za dotik občutljivi zaslon omogočata lahkotnost pri upravljanju s predvajalnikom. Nekaterim ni všeč, da moramo za dodajanje glasbe na Applove predvajalnike v računalnik namestiti program iTunes. Vendar se nam zdi program čisto dostojen upravljalnik za našo glasbeno zbirko, razume pa se tudi z videoposnetki v Applovem zapisu QuickTime.

Medtem ko drugi predvajalniki večinoma shajajo z dvema zvočnima zapisoma (mp3 ter wav), poznajo iPodi nekoliko več zapisov (recimo še aiff in aac). Tudi njim pa je kateri od razširjenih zapisov neznan (recimo ogg).

S svojim velikim, 3,5-palčnim zaslonom (ločljivosti 480 × 320 pik) je iPod Touch kakor nalašč za predvajanje videa. Brezžična povezljivost omogoča neposredno nakupovanje filmov iz spletne trgovine iTunes Store.

Apple iPod touch

Prodaja: E.P.L., www.epl.si.

Cena: 209 EUR (8 GB), 299 EUR (32 GB), 389 EUR (64 GB).

Za: Uporabniški vmesnik. Brezžična povezljivost.

Proti: Cena.

Canyon CNR-MPV2A

Drugi Canyonov predvajalnik na našem preizkusu, CNR-MPV2A, je za uporabo precej enostavnejši kot zgoraj omenjeni CNR-MPV6. K temu precej pripomore gumb, ki je (spet) podoben Applovemu koleščku. Tako se uporabniškega vmesnika privadimo precej hitreje. Po svojih drugih zmogljivostih pa se oba predvajalnika ne razlikujeta. Pomnilnik ima prostora za 4 GB datotek.

Pri uporabniškem vmesniku nas je zmotilo, da smo morali za pomike dol ali gor po menuju pritiskati na tipko v smeri levo ali desno. Ko smo se temu privadili, pa nismo imeli več težav.

CNR-MPV2A ima vgrajen radijski sprejemnik. Snemanje radijskega programa nas z rezultati ne navduši, a tudi ne razočara, saj je posneta glasba po kakovosti sprejemljiva za poslušanje.

Canyon CNR-MPV2A

Prodaja: Asbis, www.asbis.si.

Cena: 40 EUR

Za: Solidno snemanje radijskega programa.

Proti: Nenavadna uporaba smernih tipk na menujih.

Canyon CNR-MPV6

Izdelek podjetja Canyon z oznako CNR-MPV6 je predvajalnik datotek z zvokom, videom, slikami in enostavnimi neformatiranimi besedili. Naprava je črne barve, enake barve pa so tudi tipke za upravljanje na njenem desnem boku. Žal po prihodu z risarske deske in pred izdelavo nihče ni pomislil, da bo to uporabnike motilo. Da bi videli, kaj piše na tipkah, jih moramo pogledati pod kotom.

Vsi, ki so navajeni navigirati po menujih pri iPodu, bodo imeli s tem Canyonovim predvajalnikom vsaj začetne težave. Vmesnik je malo zmeden in potrebujemo nekaj časa ter nekoliko prebiranja priročnika za uporabo, da se ga privadimo.

Iste gumbe uporabljamo za menu.

Canyonov predvajalnik podpira zvočne datoteke zgolj v zapisih mp3 in wma. Tudi pri podpori videu je skromen, saj zna predvajati video le v "lastnem" zapisu amv. Za pretvorbo iz drugih zapisov moramo uporabiti poseben program, ki je priložen na mini CD-ROMu.

CNR-MPV6 ima tudi radijski sprejemnik (FM). Radijski program lahko snemamo, vendar je kakovost posnetega zvoka bolj skromna. Z napravico je prek radia smiselno snemati le govorjeno besedilo, ne pa tudi glasbe. Seveda lahko poleg radijskega snemamo tudi zvok iz okolice.

Zmogljivost preizkušenega modela je 4 GB.

Canyon CNR-MPV6

Prodaja: Asbis, www.asbis.si.

Cena: 45 EUR

Za: Cena.

Proti: Tipke za upravljanje so enake barve kot ohišje.

Coby MP556

Predvajalnik MP556 je najcenejši predvajalnik, ki smo ga dobili na preizkus od slovenskega zastopnika ameriškega podjetja Coby. Podjetje je v ZDA ustanovil ameriški podjetnik kitajskega porekla, predvajalnike pa izdelujejo, kje drugje kot na Kitajskem. Omenimo, da so modeli, ki se prodajajo v Sloveniji, oblikovani posebej za nas. Predvajati zna datoteke z glasbo, videom, fotografijami in enostavnim besedilom. Poleg tega ima vgrajen radijski (FM) sprejemnik in snemalnik zvoka. Ima pa manjši zaslon (1,5 palca), zato se postavlja z nižjo ceno.

Za sprehajanje po menujih sta na voljo dve tipki. Večja je podobna kolescu pri iPodih in nadomešča 4 smerne tipke ter gumb za potrditev, pritisk na manjšo pa prikaže menu. Omenimo, da je vmesnik sorazmerno počasen in se pri preskakovanju med posameznimi pesmimi odziva z manjšim zamikom. Počasnost se pokaže tudi pri prikazovanju slik, seveda pa od 1,5-palčnega zaslona niti ne moremo pričakovati kakšnega velikega užitka pri gledanju npr. fotografij.

Predvajalniku je priložen mini CD-ROM s programom za pretvorbo videa v zapis, ki ga MP556 zna predvajati (datoteke AVI in AMV, ločljivost 128 × 128 pik). Pri prvi uporabi programa smo se malo lovili, saj vmesnik ni ravno intuitiven, nato pa je šlo brez težav. Zabavno izkušnjo smo doživeli pri predvajanju videa, saj ga je omenjeni program obrnil za 180 stopinj, na glavo torej. Pri majhnem predvajalniku to niti ni tako moteče in gre za simpatičnega hrošča.

Predvajalnik se, tako kot MP707, odlikuje s slovenskim uporabniškim vmesnikom. Pri predvajanju glasbe vidimo na zaslončku podatke s ID3 značke, pa tudi sličico albuma, če je seveda na voljo.

Snemamo lahko bodisi zvok iz okolice in radijski program. V nastavitvah snemanja nikakor ne smemo izbrati visoke kakovosti, ker bo učinek ravno nasproten od pričakovanega, z veliko popačitve pa tudi preskakovanja. Žal pri snemanju radijskega programa izbira srednje kakovosti pomeni tudi znatno slabši zvok.

Coby MP556

Prodaja: PAB, www.pab.si.

Cena: 30 EUR.

Za: Cena, dokaj zmogljiv.

Proti: Neuporabno snemanje pri visoki kakovosti.

Coby MP707

Predvajalnik Coby MP707 je manjša različica predvajalnika MP815. Od njega se razlikuje po ohišju iz trde plastike in seveda manjšem zaslonu (2 palca). Kar zadeva značilnosti, pa sta si predvajalnika zelo podobna. Tudi MP707 zna predvajati zvočne in video datoteke, fotografije in enostavno oblikovana besedila. Dodan mu je radijski sprejemnik, ne premore pa snemanja zvoka.

MP707 ima velik gumb za premikanje po menujih, ki se prav tako zgleduje po iPodovem koleščku. Poleg tega ima pod robom zaslona dve manjši tipki za prikaz menujev in možnosti. Predvsem menujska gumba sta precej trda, kar je za uporabnika precej moteče. Pri premikanju po glasbeni knjižnici je vmesnik dovolj odziven.

Za razliko od modela MP815 klik posamezne datoteke v Raziskovalcu (zvočne ali video) datoteke ne začne predvajati, lahko jo samo zbrišemo.

Uporabniški vmesnik pozna tudi slovenščino. Prevod je na nekaterih mestih rahlo neroden (npr. "izvajaleci" namesto izvajalci), zato pa pri prikazu besedil nima težav s šumniki, kot jih ima MP815.

Za prikaz videa potrebujemo program za pretvorbo izvirne datoteke v lastni zapis MTV (ločljivosti 176 × 220 pik). Program namestimo s priložene plošče mini CD-ROM.

Coby MP707

Prodaja: PAB, www.pab.si.

Cena: 50 EUR (4 GB).

Za: Cena, dokaj zmogljiv.

Proti: Trdi menujski tipki.

Coby MP815

MP815 je najdražji predvajalnik podjetja Coby. Ko ga držimo v roki, je občutek podoben kot pri iPodu. Za to ima nemalo zaslug zadnji, kovinski del ohišja, pa tudi okrogli izbirni gumb za premikanje po menujih s tipko na sredi je podoben kolescu pri iPodu. Vse se konča pri podobnosti, saj gumb deluje zgolj kot nadomestek za štiri smerne tipke pri sprehajanju po menujih (gor, dol, levo, desno).

Poleg tega gumba sta pod zaslonom še dve tipki za upravljanje predvajalnika. Leva prikliče menu, desna pa ponuja dodatne možnosti (option). Z dolgim pritiskom na menujski gumb izbiramo med predvajanjem glasbe, videa, fotografij in besedila. Še ena možnost je prikaz datotek v upravljalniku datotek (Explorerju). Ne glede na poprej izbrano vrsto delovanja klik poljubne datoteke v Explorerju omogoča njeno predvajanje.

Glasbeni predvajalnik podpira le datoteke v zapisih mp3, wav in ogg. Na 2,8-palčnem zaslonu je med predvajanjem vidna značka ID3 posamezne pesmi, podprt je tudi zapis LRC besedil. Vendar to ni vse v zvezi z glasbo, saj ima MP815 vgrajen soliden radijski sprejemnik (FM).

Ena manj zanimivih funkcij vseh Cobyjev je prikazovanje datoteke TXT z navadnim neoblikovanim besedilom. Zanimivo, da MP815 šumniki ne delajo težav pri prikazu datotečnih imen v Explorerju, šumnike v besedilu pa prikaže kot daljnovzhodne pismenke.

Poleg glasbe in besedil je zaslonček z ločljivostjo 400 × 240 pik kakor nalašč za prikazovanje videa in fotografij (zapis jpg). Pri podpori različnih zapisov videa MP815 ni tako izbirčen kot pri glasbi, saj podpira zapise mpg, wmv, mp4, avi, flv in vob.

Delovanje predvajalnika zagotavlja vgrajeni litijev polimerni akumulator, polni pa se prek vmesnika USB. Zmogljivost primerka, ki smo ga preizkušali, je 4 GB, na voljo pa so še modeli z 8 in 16 GB.

Coby MP815

Prodaja: PAB, www.pab.si.

Cena: 50 EUR (4 GB).

Za: Zaslon, široka podpora zapisov videa, robustno in všečno ohišje.

Proti: Težave s šumniki, pomanjkljiva podpora zvočnim zapisom.

Philips GoGear Raga

Philips je na področju avdio/video tehnologij eno najbolj znanih podjetij na svetu. V svoji ponudbi imajo več predvajalnikov empetrijev, na preizkus pa smo dobili dva, ki vsaj po velikosti spadata v nižji razred. SA2RGA04 (znan tudi kot Raga) je eden najmanjših predvajalnikov, saj je oblike kvadrata s stranico dobre 3 cm, v debelino pa meri manj kot centimeter.

V zgornji polovici je zaslonček z ločljivostjo 128 × 64 pik. Del pod zaslonom je namenjen upravljanju predvajalnika. V sredini najdemo gumb za potrjevanje menujev, okoli njega pa je velika smerna tipka, s katero se lahko, odvisno od mesta pritiska, premikamo v vseh štirih smereh. Slabše viden je še en gumb med zaslonom in smerno tipko, s katerim se vračamo nazaj po menujih.

SA2RGA04 je namenjen za predvajanje zvočnih datotek in snemanje okoliškega zvoka. Kakovost posnetega zvoka je sorazmerno dobra. Za predvajanje slik ali videa ima premajhen zaslon, nima pa niti vgrajenega radijskega sprejemnika. Pri predvajanju prepozna zapise mp3, wma, wav, flac in nekoliko manj znan odprtokodni ape. Podobno kot Applovim iPodom (program iTunes) mu je priložen poseben program Songbird, s katerim lahko upravljamo glasbeno zbirko na predvajalniku. Namestitvene datoteke so zbrane kar v pomnilniku. Ko predvajalnik prvič priklopimo na računalnik, nam ponudi namestitev programa. Če ponudbo sprejmemo, se namestitvene datoteke po končani namestitvi samodejno zbrišejo.

Philips GoGear Raga

Prodaja: Big Bang, www.bigbang.si

Cena: 45 EUR.

Za: Kakovostno snemanje okoliškega zvoka.

Proti: Majhen zaslonček, nima radijskega sprejemnika.

Philips GoGear Spark

Predvajalnik SA2SPK04 (s prijaznejšim imenom Spark) je še nekoliko manjši od Rage. Domiselna izdelava pa omogoča, da ima kljub temu večji zaslon. Celotni zaslon je namreč narejen tako, da ga lahko uporabljamo kot štiri smerne tipke. Tudi Spark pri prvem priklopu na računalnik pričakuje, da bomo namestili program Songbird. Program zna poleg upravljanja knjižnice glasbenih posnetkov tudi uvoziti vsebino knjižnice programa iTunes.

Poleg vseh Raginih funkcij ima Spark vgrajen tudi radijski sprejemnik (FM). Radijski program lahko tudi snemamo in kakovost posnetega programa je najboljša med vsemi predvajalniki na preizkusu, ki to omogočajo.

Spark omogoča predvajanje zvočnih datotek v zapisih mp3, wma, wav, flac in ape.

Philips GoGear Spark

Prodaja: Eltus, www.eltus.si

Cena: 55 EUR.

Za: Kakovost snemanje okoliškega zvoka.

Proti: Majhen zaslonček.

Sony Walkman NWZ-S544R

Walkman NZW-S540 je po količini pomnilnika (8 GB) sicer manj zmogljiv od NZW-A840, a ima zato vgrajen radijski sprejemnik (FM), omogoča pa tudi snemanje okoliškega zvoka. Za nameček ima še vgrajene kar štiri zvočnike. Dva najdemo na sprednji strani predvajalnika - pod zaslonom in nad njim. Drugi par je na zadnji strani - levo spodaj in zgoraj (tako še težje razumemo, zakaj omogoča razvpiti Applov iPad samo mono zvok).

Predvajalnik je višnjeve barve, kar je za uporabnika blagodejno. Vsak, ki je kdaj gledal črne oznake na črnih tipkah, bo to cenil. Pri miniaturnih napravah takšna pozornost izdelovalca še toliko bolj šteje.

Tipke za upravljanje predvajalnika so razporejene podobno kot na zmogljivejšem modelu. Na boku je še dodana tipka za preklop med izhodom zvoka na slušalke oziroma zvočnike. Tudi NWZ-S540 omogoča predvajanje zvočnih ter video datotek in fotografij, vgrajena pa sta tudi radijski sprejemnik in snemalnik zvoka. Ta omogoča snemanje okoliškega zvoka, pa tudi snemanje radijskega programa. Kakovost teh posnetkov je boljša kot pri večini drugih predvajalnikov.

Sony NWZ-S544R

Prodaja: Sony center, www.sonycenter.si

Cena: 125 EUR

Za: Štirje zvočniki.

Proti: Manjša zmogljivost.

Sony Walkman NZW-A845B

Kot je jasno že iz uvoda, se lahko japonsko podjetje Sony pohvali z enim najpomembnejših prispevkov pri razvoju prenosnih glasbenih predvajalnikov, od walkmanov prek discmanov pa do predvajalnikov mp3. Tudi slednji nosijo ime Walkman.

Walkman NZW-A840 ima pomnilnik zmogljivosti 16 GB. Po zunanjem videzu (robustno kovinsko ohišje) takoj vidimo, da ne gre za cenen izdelek.

Tudi Sonyjev izdelek ne more skriti podobnosti (na zunaj) z iPodom. Okrogli gumb nadomešča štiri smerne tipke za sprehajanje po menujih. Dve manjši tipki (back in option) sta namenjeni za vračanje z menujev oziroma za prikaz dodatnih možnosti. Na desnem boku najdemo še tipki za povečevanje oziroma zmanjševanje glasnosti.

Naprava zmore predvajati fotografije, video in glasbo v zapisih mp3 in wma, vgrajen pa ima tudi radijski sprejemnik. Uporabniški vmesnik je sicer enostaven, motilo nas je le, da ne omogoča hitrega sprehajanja po seznamih oziroma hitrega pomika po videu ali glasbi.

Predvajalniku je priložen program Content Transfer, s katerim lahko nanj prenesemo pesmi neposredno iz knjižnice iTunes (le na disku, ne pa z iPoda).

Sony NZW-A845B

Prodaja: : Sony center, www.sonycenter.si

Cena: 200 EUR

Za: Robustno ohišje.

Proti: Uporabniški vmesnik ne omogoča hitrega sprehajanja po glasbenih seznamih.

Tabela z rezultati

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki