Stranka ima vedno prav
V kriznih časih skušajo vsa podjetja po svetu čim bolj ugajati tistemu, ki jih lahko obvaruje. Zato je danes kupec ena najbolj čislanih človeških vrst, saj se vsi udeleženi zavedajo, da le potrošnja lahko premaga zlobnega škrata. "Stranka ima vedno prav," je zlato pravilo, ki ga znajo recitirati povsod v razvitem svetu, razen pri nas. Na sončni strani Alp smo se očitno učili nekaj drugega.
Pred nedavnim me je najela stranka, ki je nameravala odpreti svojo pisarno. Ker je imela dovolj drugih obveznosti, se je s prošnjo obrnila name. Časa sem imel le dober mesec. Najprej je bilo treba poiskati primeren prostor, urediti najemno pogodbo in prostor opremiti s pohištvom. Vse našteto je bilo storjeno na račun stranke kot pravne osebe. Mislil sem, da bomo s tem imeli večje težave, saj gospa, ki me je najela, postane pravna oseba šele naslednji mesec, a so me vsepovsod prijazno pomirili, da računi pridejo šele po odprtju pisarne, zato jim ni težko urediti pravega naslovnika. Ko smo opravili delo, ki za moj poklic ni značilno, sem se končno lahko lotil tistega, zaradi česar sem bil zares poklican - pisarni je bilo treba dodati ščepec magije v obliki komunikacij in informatike. Kupil sem prenosnik in združek usmerjevalnika in diska za arhiviranje - Time Capsule. Za tiskanje in kopiranje smo zadolžili posebno namensko napravo, ki zna tudi faksirati, vendar bodo za to v novi pisarni skrbele storitve aFax. Fantje tega podjetja so neobstoječi pravni osebi z veseljem dodelili zapomnljivo številko in ji poslali natančna navodila za preizkus naročene storitve.
Za konec sem si prihranil najlepše, internet in telefon. Klic na Siol sem opravil tri tedne pred odprtjem, saj sem bil dodobra seznanjen z dolgo čakalno dobo za priklop. Pokličem na njihovo brezplačno linijo, kjer se mi po desetih minutah oglasi (pre)zasedena svetovalka z žametnim glasom. V krajšem pogovoru me prepriča v nakup trojčka, paket z digitalno televizijo, ter možnost popolnega priklopa. V to avanturo se ne podam, ker bi hotel stranki priskrbeti zabavo za bolj sušne dneve ali ker sam ne bi znal registrirati njihovih storitev, marveč zato, ker je bilo to preprosto najceneje. Pustimo logiko ob strani, saj je pravi zaplet šele prišel. Svetovalka je na vsak način želela matično številko pravnega subjekta, čeprav tega še tri tedne ne bo, češ program je tak, ne spusti me naprej. Lepo sem jo prosil, naj vendarle poskusi le z davčno številko in, glej ga zlomka, res je šlo naprej. Ko se tako v slabe pol ure prebijeva do konca zahtev veleumnega naročniškega programa, nama ta izračuna predvideni priklop Siolovih storitev. Čez štiri tedne, reče svetovalka in me vpraša, ali je to prav. Dobro, pomislim, če ne gre prej, teden dni po začetku dela ne bi smelo biti prepozno. Prvega januarja je uradno odprtje pisarne in, če bo teden dni kasneje vse nared, bo več kot odlično. Saj smo vendar v Sloveniji, kjer je to skoraj idealno!
Koga dam za prejemnika računa, zažvrgoli z naslednjim vprašanjem glas na drugi strani. Kako koga, nejeverno vprašam, mojo stranko vendar. Ampak ona ni pravna oseba, me poduči svetovalka, bolje, če damo kar vas. Samo malo, nič mi ni jasno, saj mene sploh ni na tem naslovu. To je le trenutno, me pomirja gospa, boste potem spremenili. Aha, preden pride račun bo vaš računovodski oddelek to spremenil? Ja, lahko se zmenite tako. Počakajte, se ne bi raje vi med sabo zmenili? Gospod, odvrne gospa na drugi strani in pri tem (prepričan sem) zmajuje z glavo, mi smo naročniška služba in ne izdajamo faktur. Ker se trudim ostati miren, ji odvrnem, da bom pač poizkusil srečo jaz, ampak če ne bo šlo, bom račun zavrnil in bodo posledično morali izstaviti novega. To ne gre, gospod, prvi račun boste poravnali vi, šele potem boste lahko spremenili naročniško razmerje. Na tej točki me je značilna slovenska hladnokrvnost že zapuščala, zato se ne spominjam več natančnih besed, a bistvo je bilo naslednje. Storitve lahko tisti dan naročimo kot fizična oseba in se priklop posledično izvede v začetku januarja, ali pa počakamo z vsem skupaj do januarja, oddamo prijavo kot pravni subjekt in smo priklopljeni februarja. Kaj, če bi jaz danes naročil trojčka, ki ga Siol priklopi januarja, in bi se februarski račun glasil na pravno osebo, ki bi tehnika pričakala ob priklopu, sem siten, ker se mi njihov predlog kljub vsemu ne zdi logičen? Ja, pa kaj si vendar izmišljujem, saj niso čarovniki in jaz kralj, da bi bil nekaj posebnega. Torej povsem nemogoče? Popolnoma. Nobenega načina, da bi moja stranka imela internet januarja kot pravna oseba? Ne!
Zadnje nikalnice mi je bruhal že sam nadzornik, ki je zamenjal gospo z žametnim glasom, katere glas v zadnjih nekaj stavkih ni bil več tako žameten kot spočetka! Odnehal sem. Na srečo poznam njihovega krajevnega tehnika in sem zato vendarle tretjega januarja oddal naročilo za trojčka, Janez pa mi ga je popoldan za eno pivo priklopil v par minutah. Ja, dragi moji, če še ne veste, tako se to dela v naši mali deželici.
