Splet v višji prestavi

Objavljeno: 22.4.2011 | Avtor: Uroš Mesojedec | Kategorija: Dosje | Revija: April 2011

Spletni brskalniki so že nekaj časa vnovič vroč kos programske opreme. Firefox je zadosti odžrl delež Microsoftu, da se je ta končno zganil z Internet Explorerjem, vse pa v tempu dodajanja zmogljivosti prehitevata Google in njihov Chrome, ki je s stalnim tempom posodobitev zdaj postal zgled, kako v času spleta in nenehno svežih spletnih aplikacij skrbeti tudi za njihov dom na namiznih računalnikih.

Splet je pomemben del vsakdanje rabe različnih računalniških naprav in izbira spletnega brskalnika pogosto pomene izbiro programa, ki ga bomo najpogosteje uporabljali. Zato je še kako pomembno, da je hiter, zmogljiv in da nas ne ovira s samosvojimi muhami. Spletu kot celoti je veliko škode prizadel Microsoft z zlorabo svojega monopola, ko je svetu skozi Okna vsilil še Internet Explorer (IE), ki je spletne standarde tolmačil povsem po svoje. Danes se tega menda celo sami sramujejo, saj verjetno še nismo spoznali podjetja, ki bi s posebnim spletiščem razglašalo slabosti lastne programske opreme. Prav to ravnokar počne Microsoft na naslovu ie6countdown.com, ki ima v naslovu pripis "premakniti svet stran od IE6". Microsoft si seveda želi, da bi izbrali njegovega svežega naslednika, IE9, vendar bo to težko iz vsaj dveh razlogov. Prvi je, da še nikoli ni bilo toliko tako zmogljivih alternativ, drugi pa je precej bolj tipičen pokazatelj še vedno očitne arogance Redmonda: IE9 je namreč na voljo le za Visto in Okna 7. Noben Microsoftov izgovor za to odločitev nima smisla, saj konkurenci uspe sestaviti še zmogljivejše brskalnike, ki ne le, da delujejo tudi v Oknih XP, na voljo so tudi za druge sisteme, kot je npr. OS X ali kateri od Linuxov.

Pregled svežih različic konkurenčnih brskalnikov začnimo kar z najpogosteje osveženim, Google Chrome.

Google Chrome 10

Google je s svojim brskalnikom Chrome postavil precej mejnikov. Prvi so radikalno zmanjšali obseg uporabniškega vmesnika in se osredotočili na jezičke kot temeljno postavko brskalnikovega vmesnika. Celo ime brskalnika izvira iz te posebnosti (ironično, saj izraz "chrome" sicer označuje lišp uporabniškega vmesnika). Za uporabnike pa je morda še pomembnejše, da so se odločili za redno posodabljanje programja. Še več, Google Chrome je ves čas na voljo v kar štirih različicah, od najbolj sveže in krhke, kjer se novotarije še preizkušajo, do zrele in zelo stabilne, ki prej ali slej dobi tudi vse novosti bolj krhkih različic. Sami se lahko odločimo, na katero različico se bomo naročili, in po prvi namestitvi se Chrome redno posodablja. Tako je brskalnik v zelo kratkem času prilezel že do različice 11 oz. 10 v stabilni inačici.

Za Chrome še vedno velja, da je med najhitrejšimi brskalniki. Ne le po hitrosti izvajanja spletnih aplikacij, temveč predvsem po občutku pri vsakdanji rabi. Zelo hitro se odpre, novi jezički in okna se odpirajo kot za šalo, seveda pa tudi spletne strani delujejo hitro. Chrome od konkurence izstopa tudi po varnosti, saj je eden redkih brskalnikov, ki ga hekerji skoraj ne morejo zlorabiti, hkrati pa Google celo z denarnimi nagradami vzpodbuja odkrivanje hroščev in pomanjkljivosti. Pritaknimo k vsemu še razvoj v obliki odprte kode, ki jo lahko vsakdo preučuje in celo povzame v svojih izdelkih, ter širitev zmogljivosti v zaokrožen operacijski sistem in dobili bomo izdelek, ki mu skoraj ne najdemo para. Seveda si Google lahko privošči podarjanje dobro plačanega dela svojih inženirjev, saj živi od spletnih oglasov in monopola pri spletnem iskanju, torej mu skoraj vsak zadovoljen uporabnik brskalnika prej ali slej poplača uslugo.

Chrome ponuja nastavitve kot spletne strani. Omogočeno je tudi pregledno iskanje.

Kaj so najnovejše novosti? Pri Chromu posebna ekipa inženirjev na Danskem skrbi za podsistem V8, ki izvaja skriptno kodo. Ker jih ni strah zavreči svoje delo in začeti znova, če je potrebno, nas kar naprej presenečajo s še večjo zmogljivostjo. Chrome 10 tako prinaša 66 % hitrejše izvajanje skriptne kode po testu V8 Benchmark, ustvarjenem prav za analizo napredka pri tem brskalniku. Chrome še naprej poenostavlja vmesnik in skoraj vse predstavlja kot spletno stran. Takšne so po novem tudi vse nastavitve. Na voljo je iskalnik, s katerim hitro najdemo želeni sklop, posamezne sklope pa lahko, kot spletne strani, shranimo tudi kot zaznamek. Dostop do zgodovine, piškotov ali brisanja zgodovine je zdaj oddaljen le za klik na zaznamek.

Vedno bolj izpolnjeno je tudi usklajevanje zaznamkov, nastavitev in razširitev z oblakom. Sedaj je mogoče varno usklajevati tudi gesla, saj se šifrirajo s samo nam znanim geslom. Usklajevanje je neprecenljivo, če brskalnik uporabljamo na različnih napravah, še posebej pa je primerno za delo s prihajajočim Chrome OS, saj ta prav tako prevzame vse naše usklajene podrobnosti.

Chrome slovi po svoji varnosti, ki temelji predvsem na izoliranih peskovnikih, v katerih se izvajajo vsi kritični podsistemi, kot je npr. vgrajeni predvajalnik za Flash. Če v njem obstaja varnostna luknja, jo ni mogoče izkoristiti za zlorabo preostalega sistema.

Novost Chrome 10 je tudi podpora za strojno pospeševanje grafike in videa. Google je sicer nekoliko razburkal javnost z napovedjo, da bo v bodočih različicah brskalnika opustil podporo za dejanski standard pri spletnem videu, kodek H.264, ki ga želi nadomestiti z lastnim, prosto dostopnim WebM. Gre sicer za korak, ki promovira odprte spletne tehnologije v sklopu standarda HTML5, katerih raba ni omejena z različnimi patenti in drugo pravno zaščito, vendar je dejstvo, da bo še kar nekaj časa zapis H.264 ostal zelo priljubljen. Chrome naj bi odsotnost podpore pokril z vsadkom Flash, ki bo še vedno podpiral tudi za zapis, vendar je nekoliko čudno, da Google motijo patenti pri H.264, precej zaprta tehnologija, kot je Flash pa ne. Seveda gre za rivalstvo z Applom, ki Flash zavrača in podpira izključno H.264. No, kot rešitelj, vsaj za tiste, ki Chrome uporabljajo v Oknih, se je priglasil sam Microsoft, ki je najavil brezplačni dodatek za bodoči Chrome, ki bo omogočal predvajanje tudi za zapis H.264. Google je odgovoril z dodatkom za Okna, ki celotnemu sistemu in tudi IE9 omogoča predvajanje WebM. No, seveda bo na koncu odločila večina uporabnikov.

Mozilla Firefox 4

Firefox, ki je nastal na pogorišču nekdanjega kralja spletnih brskalnikov, Netscape Navigatorja, je dolgo čakal na svoj trenutek, ob izdaji zadnje večje prenove, različice 3.0, pa so s pomočjo spletne skupnosti celo dosegli rekord največkrat prenesenega programa v enem dnevu. Podobno gnečo je povzročil tudi Firefox 4 (FF4), kar pa je bil verjetno zadnji masovni naval na svežo različico.

Po vzoru Googla namreč tudi Mozilla prehaja na mnogo bolj pogoste intervale nadgradnje skozi več kanalov, tako da naj bi FF4 kmalu sledile nove različice. Do konca let 2011 naj bi tako pristali že na Firefoxu 7. FF4 je dokaj radikalna prenova spletnega brskalnika, ki je povsem drugačen navzven, pa tudi navznoter. Stari uporabniki bodo najprej presenečeni nad novim uporabniškim vmesnikom, ki prav tako v ospredje postavlja zavihke. Sicer je neprepričanim še vedno na voljo izbira, ki prikliče na plan staro menijsko vrstico in vmesnik naredi precej bolj podoben FF3, vseeno pa bo večina uporabnikov verjetno sprejela nov izgled. Zavihke lahko pripenjamo kot spletne aplikacije, lahko jih združujemo v skupine in po tem enotno urejamo, možen je hiter prenos zavihka v novo okno in še več. Zelo zanimiva novost je možnost hitrega iskanja po zavihkih, za kar se uporablja kar "awsomebar", torej vrstica v katero vnašamo iskalne izraze ali spletne naslove. Če začnemo vnos z delom naslova katerega od odprtih zavihkov, nam bo FF4 to ponudil kot prvo možnost v izbirnem meniju spodaj. Nadvse uporabno, še posebej če pri spletnem brskanju pogosto uporabljamo kup odprtih zavihkov.

Firefoxov "awesomebar" zna iskati tudi po odprtih zavihkih in ponuja hiter preklop v najdene.

Vsi meniji so po novem združeni pod napis "Firefox" v levem zgornjem vogalu, vse več nastavitev pa se seli v posebne spletne strani, vendar tam še niso vse. Glavno okno za nastavitve se še vedno odpira posebej, čeprav je ravno Firefox pionir izdelave celotnega uporabniškega vmesnika s spletnimi tehnologijami in že od nekdaj omogoča naslavljanje elementov vmesnika skozi posebne spletne naslove, kot je npr. chrome://browser/content/preferences/cookies.xul, ki nam prikaže shranjene piškotke in orodja za delo z njimi (deluje v FF3 in FF4).

Glavna novost pod pokrovom je nov pogon za upodabljanje spletnih strani, Gecko 2.0. Novi pogon znatno izboljšuje podporo za standarde HTML5, CSS3, spletni video WebM ter pospešeno trirazsežno grafiko WebGL. Pri Mozilli so izdatno izboljšali tudi izvajanje kode v javascriptu, saj so lastni tehnologiji TraceMonkey dodali še elemente Chromovega V8 (ki je tudi na voljo kot ločeni modul v prosti kodi) in tako dobili JägerMonkey, izvajalni stroj na nivoju najzmogljivejše konkurence. V Oknih je omogočeno tudi strojno pospeševanje grafike skozi Direct 2D. Izboljšana je podpora za razširitve, ki so velik razlog priljubljenosti Firefoxa. Novi FF4 neposredno podpira novi rod razširitev na tehnologiji JetPack, ki obljublja še pestrejši nabor razširitev, saj je njihov razvoj lažji, namestitev in uporaba pa ne zahtevata vnovičnega zagona brskalnika.

FF4 ponuja tudi precej novosti, ki uporabnika ščitijo pred nevarnostmi spletnega brskanja. Zanimiva je nastavitev "Povej spletiščem, da ne želim biti zasledovan", ki je nova pobuda, s katero lahko brskalnik javlja spletnim strežnikom, da želi obiskovalec večjo stopnjo zasebnosti. Podrobnosti si lahko preberemo na spletnem naslovu dnt.mozilla.org. Tudi FF4 prinaša izolacijo vtičnikov. Morebitno sesutje npr. predvajalnika Flash, tako zgolj prikaže ustrezno opozorilo in nas ne zmoti pri siceršnjem ogledu spletne strani.

V FF4 je vgrajeno tudi usklajevanje zaznamkov, zgodovine, nastavitev, odprtih zavihkov in gesel, za kar smo pri FF3 potrebovali poseben dodatek Sync (naslednik Mozilla Weave). Ker tudi FF4 uporablja enak protokol, je mogoče usklajevati tudi staro in novo različico med seboj.

Mozilla je z novim Firefoxom ujela konkurenco, vendar razen po izbiri najrazličnejših razširitev ne ponuja kaj pretresljivo novega ali bistveno boljšega. Za obstoječe uporabnike je vsekakor nujna nadgradnja, vprašanje pa je, ali bo nova različica uspela privabiti tudi trume novih uporabnikov. Vsekakor bo odločilno, kaj po prinesel novi, pospešeni cikel izdajanja novih različic.

Internet Explorer 9

Microsoft je s spletnimi brskalniki poizkušal že vse mogoče, celo zamenjati namizje z njim. Danes je na zelo slabem glasu predvsem zaradi trdoživosti že zdavnaj preživete različice IE6, ki pa je po svetu še dovolj razširjena, da je spletnim mojstrom še vedno potrebno upoštevati njene neumnosti.

S svežim IE9 so se pri Microsoftu odločili, da stvari zasnujejo na novo. Vodilo naj bi bili predvsem spletni standardi in kar največja zmogljivost pri delovanju. No, Microsoftu je delo precej olajšano s tem, da so za ciljno podlago izbrali zgolj sistema Vista in Okna 7, poleg tega pa lahko ob vsaki namestitvi IE še znatno prenovijo celotni sistem, saj je občutno število programskih knjižnic IE9 tudi del sistemske infrastrukture Oken. Na to kaže tudi namestitev IE9, saj zahteva, da zapremo praktično vse odprte programe, kar je jasen signal, da se bodo prenovile tudi nekatere temeljne knjižnice samih Oken. Namestitev je sicer dokaj hitra in nas ne vpraša praktično ničesar. Na koncu smo pred še enim predstavnikom spletnih brskalnikov novega rodu - minimalni vmesnik s poudarkom na zavihkih odprtih spletnih strani.

Zanimiva novost Internet Explorerja 9 je možnost pripenjanja spletišča kot programa na opravilno vrstico.

IE9 je še dodatno oklestil uporabniški vmesnik in po privzetih nastavitvah nudi kar največ prostora samim spletnim stranem. Sprva nas naslovna vrstica, ki je v isti vrstici kot zavihki, lahko celo zavede, saj se na prvi pogled zdi kot še en od zavihkov, a se na to posebnost kmalu privadimo. Naslovna vrstica je seveda mnogo več kot to, kot pri vzornikih omogoča hitro iskanje, a je IE9 šel korak naprej in sproti prikazuje izide neposredno s spletne strani ponudnika. Privzeto je to seveda Bing, a je mogoče namestiti dodatke, ki v to vlogo postavijo Google ali npr. Wikipedio.

IE9 prinaša še nekaj posebnosti pri delu z zavihki. Prva je barvno označevanje zavihkov, odprtih z iste izhodiščne strani. Druga je možnost pripenjanja posameznega zavihka v opravilno vrstico Oken. S tem postane svojevrsten program, ki ga lahko poženemo kot ostale priljubljene programe, s klikom ikone v opravilni vrstici. Izboljšano je tudi "trganje" zavihkov v novo okno, ki jih lahko ob trganju pripravimo v želeni velikosti in položaju.

IE9 je tudi znatno hitrejši od predhodnikov. Podobno kot Chrome, ni le hiter pri prikazu in izvajanju spletnih aplikacij, ampak tudi pri občutku pri delu, saj navdušuje z odzivnostjo. Takšno stanje želi ohraniti tudi z nekaterimi posebnimi prijemi, kot je npr. opozarjanje na počasne dodatke. IE9 nas bo opozoril takoj, ko kateri od dodatkov upočasni zagon brskalnika za več kot 0,2 sekunde. Po tem opozorilu se lahko s pomočjo seznama s statistiko odločimo, katerega od dodatkov bomo onemogočili.

Microsoftov novi brskalnik je izboljšal tudi pregled prenesenih datotek, kjer je omogočena tudi začasna zaustavitev in kasnejše nadaljevanje dolgotrajnejših prenosov. Prenosom so dodani tudi nekateri varnostni mehanizmi, kot je preverjanje zlonamerne kode in upoštevanje ugleda izvornega spletišča. Ob tem je IE9 k varnostnim pripomočkom dodal še možnost nadzora nad spletišči, ki spremljajo naše brskanje ter filtriranje dodatkov ActiveX, katerih izvajanje lahko zdaj dovolimo le na izbranih spletnih naslovih.

Spletišče ie6countdown.com. Nekdo se sramuje lastnega dela.

Dobrodošlo prenovo so doživela tudi opozorila, ki so v starejših različicah pogosto motila naše delo. Po novem se odpirajo na dnu okna brskalnika in skoraj ne motijo dela, vendar pa jih zaradi tega včasih tudi ne opazimo, kar je nerodno, če je odziv na opozorilo ključen za uspešno rabo spletišča (npr. dovoli prenos datoteke). Zanimivo je, da je tudi IE9 povsem opustil standardno vrstico stanja na dnu okna, ki je bila še nedavno zaščitni znak skoraj vseh programov, danes pa so jih spletni brskalniki po želji kar največ prostora prepustiti stranem že skoraj povsem opustili.

IE9 je s svojimi novostmi ujel korak s konkurenco in s strojnim pospeševanje grafike postavil nova merila. Trdoživim uporabnikom končno ponuja razlog, da ne bodo več zardevali pred konkurenco in lahko vztrajajo v okrilju Microsofta. Res pa morajo uporabljati dovolj nova Okna in samo Okna.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

ph

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki