Sony DSC-V1

Objavljeno: 10.3.2005 17:15 | Avtor: Arnold Marko | Kategorija: Digitalni fotoaparati | Revija:  | Teme: preizkus, foto, nenehni testi

V tekmi za kupce digitalnih fotoaparatov je Sony že uveljavljeno ime, ki ga poznamo po aparatih z zanimivimi tehničnimi rešitvami. Nekaj podobnega velja tudi za model Sony DSC-V1, ki je nekakšen "paradni konj" podjetja v srednjem razredu digitalnih fotoaparatov, torej tistem, ki že omogočajo dober nadzor nad fotografiranjem, ob tem pa ponujajo dokaj visoko zmogljivost ob solidni optični povečavi. DSC-V1 ima tipalo ločljivosti 5,2 milijona pik, od katerih je izkoriščenih solidnih 5,03 milijona pik. To ustreza največji ločljivosti 2592 × 1944 pik, kar je dovolj tudi za velike povečave in ustvarjanje majhnih izrezov. Na voljo je tudi ločljivost z razmerjem 3 : 2 (2592 × 1728 pik), namenjena razvijanju slik v klasičnem formatu, brez odvečnih robov.

Fotoaparat omogoča še "trimilijonsko" ločljivost 2048 × 1536 ter manjši ločljivosti 1280 × 960 in 640 × 480. Manjka edinole "dvomilijonska" ločljivost 1600 × 1200 pik, ki je še dovolj dobra za razvijanje fotografij. Vse to poudarjamo zato, ker se DSC-V1 ponaša z digitalno povečavo, ki pa je na voljo le pri nižjih ločljivostih, kjer ne vpliva kvarno na videz fotografije. Tako lahko pri ločljivosti 640 × 480 uporabljamo štirikratno dodatno povečavo, pri drugih ločljivostih pa ustrezno nižjo. Slike se shranjujejo na kartice Memory Stick Pro v zapisu JPEG ali TIFF, priložena pa je za "petmilijonski" aparat zelo skromna kartica zmogljivosti 16 megabajtov.

Samo ohišje naprave je dokaj majhno in trdno izdelano, ob tem pa s svojo ergonomsko obliko omogoča dober oprijem, pa čeprav je izdelan iz magnezijeve zlitine. Objektiv ustreza goriščni razdalji med 34 in 136 milimetrov v klasičnem leica formatu, vendar ni tako hiter, kot smo bili navajeni pri Sonyjevih modelih DSC-75 in DSC-85 (ta sta imela objektiv s svetlobno jakostjo med 2 in 2,5, a le pri trikratni optični povečavi), saj ima svetlobno jakost 2,8 pri širokem kotu in le 4 ob uporabi največje povečave. V slabših svetlobnih razmerah je tako treba poseči po večjih časih (čas lahko izbiramo med 1/2000 in 30 sekundami) ali pa s povečanjem občutljivosti delovanja tipala CCD (ta lahko ustreza občutljivosti ISO 100, 200, 400 ali 800 ASA), ob čemer pa se seveda temu ustrezno poveča količina šuma na sliki. Tega lahko sicer do določene mere odpravimo v nekaterih načinih delovanja, ki z uporabo dodatnih algoritmov odpravljajo šum (npr. t. i. "kromatski" način), a bi si morda kljub temu želeli nekoliko hitrejši objektiv predvsem v telepoložaju, ki ga neposredni konkurenti, kot sta Canon G5 in Olympus C-5050, imajo. Sicer lahko objektiv izostri predmete na razdalji od 40 centimetrov naprej, v makro načinu pa le od razdalje 10 centimetrov naprej.

Sony DSC-V1 se lahko pohvali tudi z dodatnimi rešitvami za natančnejše fotografiranje, ki jih sicer poznamo iz Sonyjevih modelov iz polprofesionalnega razreda (trenutno je to DSC-717, kmalu pa naj bi že bil na voljo tudi njegov naslednik DSC-828). Sem sodita ostrenje z laserskim snopom, ki na objekt projicira vzorec, s katerim elektronika aparata izostri sliko, za slikanje v slabih svetlobnih razmerah pa je mogoče uporabiti infra rdečo osvetlitev - rešitev, ki jo sicer poznamo predvsem iz Sonyjevih digitalnih video kamer. Infra rdeča osvetlitev sicer nima tako velikega dometa kot pri omenjenih močnejših modelih, a kljub temu zadostuje za ustvarjanje portretnih fotografij tudi v popolni temi. Ob tem lahko osvetlitev uporabljamo le za iskanje objektov (t. i. night framing), lahko pa slike z njeno pomočjo tudi posnamemo, ob čemer dobimo črno-bele posnetke "zasanjanega" videza (t. i. night-shot).

Bliskavica uporablja kratek predblisk za merjenje pravilne osvetlitve, a je ta skupaj s predbliskom za odpravljanje učinka rdečih oči (ki ga sestavlja več zaporednih zelo kratkih bliskov) že hudo moteč, saj vse skupaj traja skoraj sekundo, ob tem pa se zna hitro zgoditi, da portretiranec umakne pogled (tudi zaradi močne svetlobe bliskavice). Za razširitev objektiva je sicer na voljo tudi kar nekaj predleč - tako širokokotnih kot tudi tele, na nastavek pa lahko pripnemo tudi zunanjo bliskavico.

Tipka za zumiranje je na dosegu palca in je dobre kakovosti, morda le malo premehka, na vrhu aparata pa je krožno stikalo za izbiranje načina delovanja. Poleg samodejnega so na voljo tudi nočni programi, pa tudi nekaj scenskih nastavitev, ki prilagodijo delovanje elektronike določenim razmeram. Pri ročnem nastavljanju si sicer pomagamo s kolesom na hrbtni strani fotoaparata, ročno pa je mogoče tudi ostriti s tipkami, ki so postavljene levo od optičnega iskala. To je postavljeno precej na sredino, poleg njega pa so kontrolne lučke, ki v slabi svetlobi otežujejo pogled, saj zaslepijo oči. Menuji so sicer precej pregledni, v njih pa je večina funkcij, ki določajo delovanje aparata, medtem ko lahko imamo prek ohišja dostop le do nekaj osnovnih nastavitev. Aparatu zamerimo precej dolg čas vklopa, saj je za slikanje pripravljen šele v slabih petih sekundah.

Kar zadeva kakovost fotografije, skorajda nimamo pripomb, saj so barve, zajete s Sonyjem, zelo dobre (čeprav, iskreno povedano, tudi zelo žive, a to je bolj stvar okusa), tudi barvnih podrobnosti je veliko, šuma pa je tudi na zahtevnih vzorcih le malo, prav tako senc na kontrastnih robovih. Je pa na močno reflektivnih površinah in slikah, ki imajo zelo svetlo ozadje pred temnim ospredjem (recimo listi drevesa z nebom v ozadju) videti nekaj "cvetenja", ki je posledica nenatančnega vodenja svetlobe različnih valovnih dolžin skozi kratek objektiv - a je to videti le pod velikimi povečavami. Omeniti pa velja, da ostrenje kljub vsem dodatkom ni najbolj natančno v makro načinu, saj se nam je zgodilo, da objektov na blizu (pa čeprav so bili oddaljeni več kot 10 centimetrov) ni pravilno izostril. A nič od omenjenega ni tako hudo (beri: opazno), da ne bi dejali, da Sony z modelom DSC-V1 za to ceno ponuja v tem razredu veliko - tako v smislu tehničnih zmogljivosti kot tudi kakovosti fotografije.

Sony DSC-V1

Razred: Srednji (ročni nadzor, solidna zmogljivost).

Efektivna ločljivost tipala: 5,03 milijona pik.

Tehnične lastnosti: objektiv 34-136 mm (ekvivalent); svetlobna jakost 2,8-4; ostrenje 0,4 m-neskončno (10-40 cm makro); čas od 1/2000 do 30 s; doseg bliskavice 0,5 do 3,5 m; razpon ISO: samodejna, 100, 200, 400, 800.

Cena: 174.990 tolarjev.

Prodaja: CHS, (01) 280 66 00, www.chs.si.

Za: Kakovostna fotografija, ostri v popolni temi, majhno in trdno ohišje.

Proti: Majhna hitrost objektiva v tele položaju, nenatančno ostrenje v makro načinu, dolg čas vklopa.

Naroči se na redna tedenska ali mesečna obvestila o novih prispevkih na naši spletni strani!
Prijava

Komentirajo lahko le prijavljeni uporabniki